Med ljudmi znaki pandemske izčrpanosti, mlajši do cepiva bolj skeptični

Raziskava

5. 5. 2021, 07:00 | Aktualno | Vir: STA

                            Med ljudmi znaki pandemske izčrpanosti, mlajši do cepiva bolj skeptični (foto: Profimedia) Profimedia

Raziskava NIJZ o vplivu pandemije covida-19 na življenje je pokazala, da se tudi v Sloveniji med ljudmi že pojavljajo znaki pandemske izčrpanosti, težko tudi sledijo številnim priporočilom. Predvsem mlajši so utrujeni od razprav o covidu-19 v medijih. Pokazala je tudi, da so mlajši glede cepiva bolj skeptični v primerjavi s starejšimi.

Raziskavo o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) začeli decembra lani med osebami, starimi med 18 in 74 let. Izvajajo jo enkrat na dva tedna, izvedli pa bodo 12 ponovitev. V tokratnem, desetem delu raziskave, ki je potekal od 9. do 12. aprila, je sodelovalo 1000 oseb.

Pandemska izčrpanost splošne populacije je naraven in pričakovan odziv na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki bistveno posega v vsakdan posameznika, so ob objavi rezultatov zapisali na NIJZ. Posledica je pomanjkanje motivacije za upoštevanje priporočenih samozaščitnih vedenj.

To je pokazala tudi raziskava NIJZ. Ljudje težko sledijo številnim priporočilom in navodilom za obvladovanje pandemije covida-19 in jih to spravlja v stres, tematika covida-19 jih spravlja ob živce in nekateri med njimi že izgubljajo voljo do boja proti covidu-19, je razvidno iz poročila.

"Ugodnejša epidemiološka situacija, ki smo ji v Sloveniji priča v zadnjih dneh, je zato verjetno tudi priložnost, da ljudem sporočamo več pozitivnih sporočil, ponudimo več možnih načinov preživljanja prostega časa in razbremenitev pri delu in študiju, ki so možni tudi z upoštevanjem trenutno veljavnih ukrepov," so pozvali.

Največ težav z duševnim zdravjem še vedno navaja najmlajša starostna skupina od 18 do 29 let

Pri kateri so bili deleži oseb s težavami v duševnem zdravju (27,6 odstotka) in depresivno motnjo (21,1 odstotka) najvišji glede na druge starostne skupine. To se, kot ugotavlja NIJZ, sklada z napovedmi, da bo pandemija covida-19 prizadela predvsem starejše generacije, posledice ukrepov za njeno zajezitev pa predvsem mlajše.

Primerjava prisotnosti težav v duševnem zdravju v vseh delih raziskave je pokazala, da so v zadnjem opazovanem obdobju precej povečale pri vseh starostnih skupinah, predvsem pa v starostni skupini od 30 do 49 let. "Eden izmed možnih razlogov je lahko to, da gre za starostno skupino, ki ima v največji meri doma mlajše otroke, ki so bili v času zaprtja šol in vrtcev znova doma, oziroma so se šolali od doma, kar je bilo ob morebitnem delu od doma za starše dodaten stresni dejavnik," so pojasnili na NIJZ.

V raziskavi so preverjali tudi interes za cepljenje proti covidu-19. V zadnjem delu raziskave je 67 odstotkov vprašanih menilo, da cepivo lahko pripomore k zajezitvi širjenja virusa, so pa mlajši glede cepiva bolj skeptični v primerjavi s starejšimi. Dobra polovica, 58,7 odstotka anketiranih se bo cepila proti covidu-19, ko bo cepivo zanje na voljo, kar je najvišji delež, odkar izvajajo raziskavo.

Pandemija je sicer vplivala tudi na življenjski slog prebivalcev. V zadnjem delu raziskave je 42 odstotkov anketiranih navedlo, da so bili v zadnjih dveh tednih manj telesno dejavni kot pred pandemijo, skoraj 22 odstotkov je jedlo več nezdrave hrane, 19 odstotkov jih je kadilo več kot pred pandemijo, skoraj 11 odstotkov pa jih je kadilo več kot pred pandemijo. Dobra četrtina anketirancev meni tudi, da je njihova finančna situacija v zadnjih treh mesecih slabša kot prej.