11. 6. 2008, 12:09 | Vir: Playboy
Megaskuter
Yamaha TMAX 500
Hm, dolgo je trajalo, da so naredili udoben dvokolesnik s samodejnim menjalnikom, katerega prostornina motorja sega skoraj do 600 kubičnih centimetrov, tehta do 250 kilogramov in doseže hitrost 180 km/h.
V Evropi so razprodani, v Italiji daleč najbolje prodajani med vsemi motocikli, toda pri nas popolnoma neopaženi.
»Komu bi še lahko izmamili denar,« so se morali spraševati v motorističnih hišah, preden so odkrili novo tržno nišo. Prestižnih motociklov je namreč v primerjavi z avtomobili precej manj. Takšnih, na katere bi sedali možje v Ceruttijevih oblekah in s poslovnim kovčkom, ki bi bili poleg tega še dovolj hitri za mestno obvoznico, a še vedno udobni in majhni za manevriranje med stoječimi avtomobili, tako rekoč ni.
Logično. Nastali so megaskuterji. Za vožnjo preprosti in obvladljivi, saj se premikajo zgolj z zasukom ročice za plin. Kraljica med velikimi skuterji, 582-kubična honda silver wing, ki je pri nas še ne morete kupiti, stane v Italiji 16.349.000 lir, 499-kubična yamaha t-max približno 1.739.600 tolarjev, 385-kubični suzuki burgman bussines 1.538.900 tolarjev, 460-kubični piaggio X9 1.091.349 tolarjev …
Prestižni skuterji so torej namenjeni parkiranju pred uglednimi poslovnimi stavbami. Opremljeni so uporabnikom primerno. Moški v zrelih letih, ki najverjetneje še nikoli ni vozil motocikla, vsekakor potrebuje zavorni sistem ABS. Poleg tega lahko pri nekaterih maksi skuterjih dobi še integralni zavorni sistem, kar pomeni, da sta zavori medsebojno povezani in da zaviranje z zadnjo samodejno sproži tretjino moči prednje. Zelo bistro.
Pri hondi so zgovorni tudi detajli, ki so bili doslej v motorizmu prej izjema kot pravilo: ima bogato oblazinjeno in v več stopnjah nastavljivo naslonjalo sedeža, prav tako električno pomičen prednji vetrni ščit, poseben predalček in obvezni polnilnik za mobilni telefon, prostor pod sedežem, kamor je mogoče shraniti večji kovček ali pa vsaj dve integralni čeladi (seveda lahko kupite takšni, da se boste po interfonu nemoteno pogovarjali s sopotnikom) in tudi ročno zavoro. Vse skupaj praviloma poganja vodno hlajen štiritaktni motor, po možnosti še z elektronskim vbrizgom goriva, jasno s katalizatorjem.
TEKST: Katarina Turnšek
