Mia Skrbinac je s prijavo o spolnem nadlegovanju na AGRTF opogumila druge sotrpinke

Po razkritju kar 30 drugih prijav

6. 3. 2021, 06:33 | Aktualno | Vir: STA

                            Mia Skrbinac je s prijavo o spolnem nadlegovanju na AGRTF opogumila druge sotrpinke (foto: profimedia) profimedia

V minulem letu so v Inštitutu 8. marec v sodelovanju z Mestom žensk izpeljali kampanjo #jaztudi v kulturi, v sklopu katere so zbrali 26 pričevanj o spolnem nadlegovanju in nasilju v kulturi. Na inštitutu tovrstna anonimna pričevanja v akciji #jaztudi zbirajo že tri leta, velik porast pričevanj pa so zaznali po razkritju igralke Mie Skrbinac.

V Inštitutu 8. marec že od leta 2018 v sklopu akcije #jaztudi prejemajo anonimna pričevanja o spolnem nadlegovanju in nasilju. "V zadnjem letu smo dobili v povprečju tri pričevanja na mesec. Po razkritju Mie Skrbinac smo dobili kar 30 različnih pričevanj. Dobra petina jih predstavlja pričevanja o spolnem nadlegovanju in nasilju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT)," je za STA zapisala direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač.

Na vprašanje, ali so že poprej dobivali anonimke, ki so bile bremenilne do profesorjev, ki poučujejo na Univerzi v Ljubljani, je Nika Kovač odgovorila, da so že poprej prejeli pričevanja o spolnem nadlegovanju in nasilju v izobraževalnem sistemu:

"Pričevanja govorijo o spolnem nadlegovanju in nasilju na osnovnih šolah, med inštrukcijami in tudi na univerzi. Tovrstna pričevanja zasedajo dobro četrtino vseh pričevanj, ki smo jih zbrali v okviru kampanje #jaztudi."

Storilci v kulturi so nosilci moči, v družbi prepoznani kot pomembne in zaupanja vredne osebe

Lani so na inštitutu v sodelovanju z Mestom žensk izvedli tudi kampanjo #jaztudi v kulturi, v sklopu katere so zbrali 26 pričevanj o spolnem nadlegovanju in nasilju v kulturi. Po besedah Nike Kovač so storilci spolnega nadlegovanja in nasilja nosilci moči.

"Osebe, ki so v družbi prepoznane kot pomembne in vredne zaupanja. Žrtve spolnega nadlegovanja in nasilja so od njih (sploh v času prekarizacije) eksistenčno odvisne: podeljujejo vloge, mesta v publikacijah, honorarje. Če se jim zoperstavijo, pristanejo na tveganje, da bodo ostale brez vsega. Iz pričevanj tudi izhaja dejstvo, da je okolica s spolnim nadlegovanjem in nasiljem pogosto bila seznanjena, pa nanj ni reagirala," je zapisala Nika Kovač.

Glede urejanja področja v prihodnje pa je poudarila, da morajo biti postopki za preganjanje spolnega nadlegovanja in nasilja transparentni, učinkoviti in jasni.

Na AGRFT prejeli še nekaj prijav o "neprimernem obnašanju" profesorjev

V luči prijave spolnega nadlegovanja, ki jo je igralka Mia Skrbinac sredi februarja tudi uradno vložila zoper igralca in profesorja igre na AGRFT Matjaža Tribušona, se je razvnela javna razprava, oddanih je bilo še nekaj prijav. Na AGRFT so za STA potrdili, da so po razkritju igralke prejeli "še nekatere druge prijave o 'neprimernem obnašanju' profesorjev". "Ker v teh stvareh nismo samostojni (smo del Univerze v Ljubljani), smo opravili seznanitev s prijavami, zadeve pa predali v reševanje in obravnavo Univerzi v Ljubljani (etični komisiji)," so sporočili.

V rektoratu univerze pa so za STA zapisali, da so poleg prijave Mie Skrbinac prejeli še eno prijavo, ki se nanaša na AGRFT, in za obe podali naznanilo suma storitve kaznivega dejanja na Policijsko upravo Ljubljana. So pa zapisali, da več informacij, tudi o drugi prijavi, ne morejo posredovati. Potrdili pa so še, da so z AGRFT prejeli pobudo, da dogajanje na akademiji preuči Komisija za etična vprašanja UL ter poda svoje mnenje.

Na akademiji pripravljajo kodeks in izobraževanja, na univerzi spremembe pravilnika za varovanje dostojanstva

Med drugim se je pojavilo tudi vprašanje, kaj lahko storita AGRFT oziroma univerza, da izboljšata situacijo in preprečita, da bi v prihodnje prišlo do spolnega nasilja in nadlegovanja študentk in študentov? Na AGRFT so glede tega zapisali, da so že ustanovili komisijo, ki pripravlja kodeks. Ta bo natančno določeval raven odnosov med profesorji in študenti, pa tudi med zaposlenimi. Zaposleni profesorji bodo imeli izobraževanja, na katerih bo v ospredju problematika nadlegovanja, nasilja... Prvo predavanje je bilo že v četrtek, tovrstna izobraževanja pa se bodo razširila tudi na vse nepedagoške zaposlene in zunanje sodelavce, so dodali.

Na akademiji ustanavljajo tudi "sistem zaupnih oseb", ljudi, ki so posebej usposobljeni za različne situacije, ko lahko študenti ali zaposleni poiščejo pri njih pomoč, oni pa bodo znali svetovati in prepoznati nevarnosti. Pomoč je zastavljena širše - na vse težave, ki lahko nastanejo v komunikaciji, so pojasnili. Prav tako nameravajo vzpostaviti psihološko pomoč študentom in zaposlenim: "Torej psihologa, ki bo na voljo, da se bo lahko kdorkoli na akademiji, ki se bo znašel v težki situaciji, obrnil nanj in mu bo zagotovljena pomoč."

Na rektoratu so odgovorili, da na Univerzi v Ljubljani že velja Pravilnik o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih in študentov, ki pa ga nameravajo na določenih mestih še dodatno urediti, da bodo zelo jasno opisani protokoli prijav in postopki ukrepanja.

"Ureditev tega pravilnika je predmet presoje skupine za naslavljanje vprašanj različnih oblik nasilja v akademskem prostoru, ki je že začela delovati. Problematike se bomo sicer lotili na treh ravneh: preventiva z ozaveščanjem, zaščita žrtev prijav in hitrejše ter učinkovitejše ukrepanje," so zapisali. Na univerzi so dodali, da vzporedno z vsem naštetim tečejo pogovori s študentskim svetom, sodeluje tudi prodekan študent. Ti povedo svoje mnenje, oddajajo predloge in sugestije.

Pripravila Maja Čehovin Korsika