Migrantom, ki jih poznamo, se bodo zaradi podnebnih sprememb kmalu pridružili še okoljski

V slovarju Evropske Unije o azilu in migracijah je migrant »oseba, ki zapusti svojo državo ali območje, da bi se lahko naselila v drugi«, in se lahko sklicuje na »katerokoli vrsto gibanja ne glede na njeno trajanje, sestavo in vzrok«.

Migranti torej niso samo begunci ali razseljene osebe, temveč so lahko tudi delavci in običajni ljudje, ki se selijo iz delavnih, osebnih ali drugih razlogov.

Pri migriranju so najbolj izpostavljeni nelegalni priseljenci oziroma imigranti. Ti se načeloma selijo iz svoje države ali regije zaradi tega, ker je ogroženo njihovo življenje. Razlog za takšne selitve so običajno vojna ali politični teror, morda slabo ekonomsko stanje.

Zaradi podnebnih sprememb se utegne gornjim razlogom kmalu pridružiti še eden: okoljski. Žal se lahko že sedaj s precejšnjo gotovostjo lahko predvideva, da bo svet kmalu soočen z novim valom zakonitih in nezakonitih migracij, katerih vzrok bodo nevzdržne vremenske razmere, ki bodo vladale v nekaterih državah in pokrajinah. Pa si poglejmo nekaj najbolj kritičnih.

Naraščanje temperatur

Glavna vzroka za okoljske migracije sta previsoka temperatura in dvigovanje morja. Človeško telo lahko brez dodatnega hlajenja na dolgi rok prenese temperature do 36 stopinj Celzija. Vse, kar je nad to mejo, je smrtno nevarno. Do leta 2050 bo 1.6 milijarde ljudi izpostavljenih temperaturam nad omenjeno kritično mejo. Zaradi toplotnih otokov je problem pereč predvsem v velemestih, od katerih sta ta trenutek toplotnim spremembam najbolj izpostavljena Sydney v Avstraliji in New Delhi v Indiji. V kolikor se bo naraščanje temperatur v teh dveh mestih nadaljevalo, bi lahko bila do leta 2050 brez uporabe klimatskih naprav v poletnih mesecih neprimerna za življenje.

Ledena doba v Severni Evropi

Podnebne spremembe vplivajo na spremembe globalnih vetrov, ti pa so neposredno vezani na morske tokove. Občutljivo ravnotežje se lahko zelo hitro poruši. Zaradi topljenja večnega ledu na Grenlandiji se lahko že zaznajo spremembe v slanosti severnega Atlantika. Te vplivajo na topel zalivski tok, ki prinaša toploto severnemu delu Evrope in Kanade. Zalivski tok slabi. Če bi se prekinil (kot trenutno kaže, se bi to lahko zgodilo prav kmalu) bi sever Evrope in Amerike zapadel v novo ledeno dobo. Sneg in led bi konstantno povzročala izgube v ekonomiji, vplivala bi tudi na ljudi, ki bi se zaradi negostoljubnega okolja zaželi seliti. Še posebno ranljivi na tovrstno ohlajanje sta Velika Britanija in Zahod Kanade. Kdo pa si želi imeti zimo celo leto?

Širjenje puščav

Na severu grozeča zmrzal, na jugu ravno obratno: širjenje puščav oziroma dezertifikacija. Ta se dogaja že danes, predvsem v sahelskem predelu Afrike (predeli Afrike pod puščavo Sahara) in v Aziji. Prvi okoljski migranti tam že delajo premike, za zdaj le znotraj svojih držav. Toda kaj se bo zgodilo, ko bodo puščave pojedle celotne države? Tunizija se na svojem jugu bori proti pesku z ograjami iz slame, ki sipinam preprečijo napredovanje. V Maliju in Nigeriji sadijo drevesa, na Kitajskem pa gradijo proti vetrne zidove in preusmerjajo reke na rob puščave Gobi. Jim bo uspelo?

Dvigovanje morja

Z naraščanjem globalnih temperatur se dviguje tudi morje. To je najbolj klasična od zgodb povezanih z globalnim segrevanjem. Toplotna ekspanzija morja in večja količina vode, ki ni več ujeta v ledenikih, povzročata naraščanje morja, ki ne ogroža le male države, kot so na primer Maldivi, Kiribati, Samoa, Tuvalu in Nauru. Resno so ogrožene tudi velike države, predvsem Bangladeš, Japonska in ZDA. Predvideva se, da bo do leta 2100 višanje morja »proizvedlo« 200 milijonov okoljskih migrantov. Ste pripravljeni na slovenske okoljske migrante?

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel