Mladi glede na raziskavo bolj samostojni, a slabšega duševnega zdravja

V primerjavi s podatki izpred desetletja

25. 5. 2021, 06:00 | Aktualno | Vir: STA

                            Mladi glede na raziskavo bolj samostojni, a slabšega duševnega zdravja (foto: Profimedia) Profimedia

Po raziskavi Mladina 2020, ki so jo predstavili na šolskem ministrstvu, so mladi v primerjavi s podatki izpred desetletja občutno bolj dejavni, odgovorni in samostojni. Na drugi strani pa je njihova stanovanjska problematika večja, na trgu dela se soočajo z več prekarnosti, njihovo duševno zdravje pa se je poslabšalo.

Raziskava, ki so jo skupaj izvedli na Univerzah v Ljubljani in v Mariboru, daje ministrstvu vpogled v položaj mladih na različnih ravneh in je temeljno izhodišče za prihodnji nacionalni program za mladino, je povedala ministrica Simona Kustec. Resorna ministrstva bodo po njenih besedah s pomočjo raziskave v prihajajočem obdobju lažje oblikovala ustrezne ukrepe in z njimi pomagala mladim.

Raziskava, v kateri je sodelovalo 1200 mladih, predstavlja nadaljevanje raziskav iz let 2010 in 2000. Vključila pa je tudi nekatera nova področja, denimo odnos do migracij in potrošništva, je pojasnil Andraž Zorko z Urada RS za mladino. Po njegovih besedah razbija številne mite o mladih, ki so zakoreninjeni v družbi.

Tako glede na njene izsledke denimo ni res, da mladi veliko pijejo in kadijo. Nekadilcev je tokrat 70 odstotkov, kar je 15 odstotnih točk več kot leta 2010. Alkoholnih pijač pa ne pije 20 odstotkov vprašanih, kar je devet odstotnih točk. S športom se vsak teden ukvarja dve tretjini vprašanih, kar je malenkost več kot pred desetimi leti, je povedal Miran Lavrič z Univerze v Mariboru.

Mladi se po njegovih besedah tudi vse hitreje odseljujejo od staršev. Ocenjena povprečna starost pri odselitvi je bila leta 2019 27,7 leta oz. dve leti manj kot leta 2010.

Manj razveseljujoči podatki pa so pri duševnem zdravju, saj se je občutenje stresa v primerjavi z letom 2010 podvojilo, medtem ko je osamljenost resen problem za trikrat več vprašanih.

Bolj jih skrbi tudi reševanje stanovanjskega vprašanja. Medtem ko je pred desetimi leti tako skrb imela tretjina vprašanih, se je zdaj delež povečal na 45 odstotkov.

Mladi so pripravljeni na marsikaj, če bi to pomenilo boljše življenjske možnosti. Tako je več pripravljenosti na trajno preselitev v drugo evropsko državo. Delež pripravljenih na takšno preselitev znaša kar tri četrtine.

Raziskava je nadalje pokazala visoko stopnjo okoljsko ozaveščenega potrošništva. Več kot polovica jih namreč kupuje le tisto, kar zares potrebujejo, je povedal Tomaž Deželan z Univerze v Ljubljani. Zanimanja za politiko pa je po njegovi besedah še vedno malo.