Moj otrok mora v karanteno. Ali sem upravičen do odsotnosti z dela in nadomestila plače? (odgovori na najbolj pogosta vprašanja)

Negotove razmere

4. 9. 2020, 19:09 | Aktualno | Vir: STA

                            Moj otrok mora v karanteno. Ali sem upravičen do odsotnosti z dela in nadomestila plače? (odgovori na najbolj pogosta vprašanja) (foto: Shutterstock) Shutterstock

Ob začetku novega šolskega leta in koncu poletnih dopustov se pojavlja več vprašanj o nadomestilu plače v primeru karantene za delavce ali njihove otroke. 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo nekaj odgovorov, med drugim pojasnjujejo, da staršem otrok v karanteni pripada nadomestilo dela plače.

Ali so starši vrtčevskih otrok, ki jim je bila odrejena karantena, upravičeni do odsotnosti z dela?

Če delavec ne more opravljati dela skladno s pogodbo o zaposlitvi zaradi varstva otroka, ker ta ne sme obiskovati vrtca, se takšna nezmožnost opravljanja dela oz. odsotnost z dela enega od staršev lahko presoja v okviru instituta višje sile. Delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, pripada nadomestilo plače v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.

Do kakšnega nadomestila plače so upravičeni delavci, ki ne morejo opravljati dela, ker jim je bila odrejena karantena po stiku z okuženo osebo?

Tak delavec ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je z zakonom o delovnih razmerjih določena za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga oz. 80 odstotkov osnove. Če pa je do stika z okuženo osebo prišlo med službenim časom, pa ima delavec pravico do nadomestila v višini celotne plače.

Ali je delavec po vrnitvi z dopusta iz države na rdečem seznamu upravičen do odsotnosti z dela, ker mu je bila odrejena karantena?

Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plač. Pri tem veljajo izjeme, če se delavec v državo na rdečem seznamu odpravlja zaradi smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrti staršev ali rojstva otroka. V teh primerih mora delavec delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere je razvidno, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi naštetih okoliščin.

Če delavec zaradi karantene ne more opravljati dela in delodajalcu ni posredoval podlage za odsotnost po zakonu o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19, se mora delavec z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti, neopravljanje dela brez podlage opravičene odsotnosti pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.

Do kakšnega nadomestila plače je upravičen delavec, ki mu je bila ob vstopu v Slovenijo odrejena karantena, delodajalec pa mu je v tem času odredil delo na domu?

V tem primeru delavec v tem času ni odsoten z dela, ampak še vedno opravlja delo in za to obdobje prejme plačo.

Ali mora delodajalec delavcu, ki ju bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, organizirati delo na domu?

Delavec, ki zaradi odrejene karantene, ne more opravljati dela, ima v skladu z zakonom o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19 pravico do nadomestila plače. Delodajalec pa bo povračilo izplačanega nadomestila plače s strani države lahko uveljavljal samo v primeru, če delavcu ni mogoče organizirati dela na domu.

Kakšno nadomestilo plače pripada delavcu, ki mu je bila med dopustom v tujini odrejena karantena s strani pristojnega organa tuje države? Ali lahko delodajalec uveljavlja povračilo izplačanega nadomestila plače s strani države?

Interventni zakon določa podlago odsotnosti za delavca, ki mu je bila odrejena karantena skladno z zakonom o nalezljivih boleznih. To pomeni, da gre na podlagi omenjenega zakona samo za tiste odločbe, ki jih je izdal pristojni slovenski organ. Če delavec ne more opravljati dela zaradi karantene, ki mu jo je odredil tuji organ, se takšna nezmožnost dela delavca presoja v okviru instituta višje sile po zakonu o delovnih razmerjih. Delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, pripada nadomestilo plače v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Breme plačila nadomestila plače je v takšnem primeru na delodajalcu.