Mojca Prelesnik: Aplikacija za sledenje stikom bi morala biti prostovoljna

Potem ko je vlada v nedeljo potrdila predlog novega protikoronskega zakona, v katerem je predvidela tudi zagon aplikacije za sledenje stikom z okuženimi, je danes državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant poudarila, da aplikacija ne bo omogočala sledenja lokaciji naprave, saj bo delovala na osnovi bluetooth tehnologije.

Le prostovoljna namestitev aplikacije je v okviru evropskega pravnega reda lahko sprejemljiva, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost. Opozorili so, da morajo nove pravne podlage, ki bi nalagale obvezno rabo aplikacije, spoštovati temeljne standarde varstva pravic posameznikov, kar pomeni, da morajo biti zakonite in ustavne, časovno omejene, morajo biti nujne in sorazmerne glede na zasledovani cilj.

Sorazmernost in nujnost

Predvsem sorazmernost in nujnost je v primeru obvezne aplikacije izredno težko utemeljiti. Veliko posameznikov, ki bi se izkazali za okužene, aplikacije niti ne bi moglo naložiti, ker nimajo novejšega pametnega telefona. To pomeni, da bi bil velik del, tudi najranljivejše populacije, iz tega ukrepa izključen. Že dejstvo, da velik del populacije niti nima primernih telefonov za to, postavi presojo nujnosti in sorazmernosti pod velik vprašaj, je zapisala Prelesnikova.

"Posebna skrb bi morala biti posvečena vprašanju obvezne rabe pri posameznikih, ki jim je bila odrejena karantena. Ti namreč niso potrjeno okuženi, o čemer bi aplikacija obveščala ostale uporabnike, pač pa je obvezna raba 'na zalogo' in s tem zelo vprašljiva z vidika sorazmernosti in nujnosti," je opozorila.

Varstvo osebnih podatkov

Glede na resnost posega v pravico do varstva osebnih podatkov, ki ga aplikacija predstavlja, Informacijski pooblaščenec pričakuje, da bodo predlagatelji zakona pozorno pretehtali vprašanja nujnosti in sorazmernosti pri obvezni rabi aplikacije in rešitve na tem področju uskladili z evropskimi. Kolikor jim je znano, so vse primerljive aplikacije na evropski ravni (v razvoju in v uporabi, tudi nemška in Italijanska) na prostovoljni ravni, glede obvezne rabe tudi Evropska komisija poudarja vprašljivost takih pravnih podlag v demokratični družbi.

Prelesnikova prav tako pričakuje, da bo zakonodaja jasno opredelila, kdo in v kakšnih primerih ima poleg posameznikov tudi dostop do podatkov o stikih, kdo so potencialni upravljavci osebnih podatkov, ali dela podatkov, kakšna je pri tem vloga pristojnih ministrstev in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), katere naloge v zvezi z zagotavljanjem aplikacije, njenim vzdrževanjem in zavarovanjem opravlja katero ministrstvo in kakšne so njihove dolžnosti.

Zakon bi moral natančno opredeliti, kateri osebni podatki se potencialno s strani teh institucij obdelujejo, za katere namene, koliko časa se hranijo, komu se lahko posredujejo, kdo ima dostop do katerih podatkov o katerih posameznikih, ki uporabljajo aplikacijo (prostovoljnih uporabnikih, okuženih, tistih v karanteni). Prav tako mora upravljavec pred začetkom delovanja aplikacije pripraviti presojo vpliva na varstvo osebnih podatkov in nas s tem seznaniti, je še opozorila informacijska pooblaščenka.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord