Na delo v drugo občino lani odhajala vsaka druga delovno aktivna oseba

Ob koncu lanskega leta je bilo v Sloveniji ob neupoštevanju kmetov nekaj manj kot 869.900 delovno aktivnih oseb. Njihovo število se je v primerjavi s koncem leta 2019 zmanjšalo za 1,4 odstotka oz. za skoraj 12.000, medtem ko se je število medobčinskih delovnih migrantov povečalo za skoraj 5000 na 473.500. Več kot polovica delovno aktivnih oseb je tako po izračunu statistikov odhajala na delo iz občine prebivališča v drugo občino.

Na statističnem uradu so sicer izpostavili, da je bilo življenje in delo lani prilagojeno epidemiji covida-19 in so mnogi delavci delali od doma, kar pomeni, da je bilo dejanskih delovnih migracij manj, kot bi jih bilo v običajnih razmerah. A kot so dodali, v tem raziskovanju niso spremljali zgolj dejanskih delovnih migracij ali njihove pogostnosti, ampak so primerjali podatka o kraju prebivališča in kraju dela.

Spomnili so tudi na skok medobčinskih selitev (večina so bile selitve s stalnega na začasno prebivališče), potem ko je vlada konec marca lani sprejela odlok o prepovedi gibanja zunaj občine, v kateri so imeli prebivalci prijavljeno začasno ali stalno prebivališče. "Zaradi tega je bilo število delovnih migrantov konec leta 2020 na vseh teritorialnih ravneh večje kot konec leta 2019, čeprav se je število delovno aktivnih oseb v tem obdobju zmanjšalo," so pojasnili.

Glede na občino prebivališča se je najbolj povečalo število delovno aktivnih oseb v občini Kranjska Gora (za okoli 1000), sledila je občina Bohinj (za približno 200).

T. i. izrazito delovnih občin, kamor statistiki uvrščajo tiste, v katerih je število delovnih mest vsaj za 16 odstotkov višje od števila delovno aktivnih prebivalcev, je bilo ob koncu lanskega leta 16, kar je dve manj kot predlani. V to skupino občin se nista več uvrstili občini Velenje in Mežica.

Še posebno pa je izstopala občina Trzin, ki je imela trikrat več delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini. "Dnevno (ali v drugačnih časovnih presledkih) je prihajalo na delo v to občino okoli 5200 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz te občine odhajalo na delo v druge občine približno 1200 delovno aktivnih prebivalcev," so pojasnili.

Z delovnimi migracijami v obeh smereh je sicer najbolj obremenjena občina Ljubljana

Saj vanjo dnevno oz. v drugačnih časovnih presledkih prihaja na delo nekaj več kot 134.100 oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 22.800 njenih delovno aktivnih prebivalcev.

Občini Ljubljana je po številu oseb v obeh tokovih delovnih migracij sledila občina Maribor, vendar je bilo to število skoraj triinpolkrat nižje (okoli 46.000). Sledile so občine Celje (28.200), Kranj (26.200) in Domžale (skoraj 18.300).

Po podatkih statističnega urada je imela osrednjeslovenska statistična regija v zadnjih štirih letih edina več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev, in sicer jih je imela za 31,4 odstotka več.

Še manj številne kot medregijske so delovne migracije med kohezijskima regijama. V letu 2020 je bilo takih delovnih migrantov malo manj kot 96.900 ali nekaj več kot desetina delovno aktivnega prebivalstva. V zahodni Sloveniji je bilo za 13,1 odstotka več delovnih mest, kot je bilo delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej kohezijski regiji.

Tok delovnih migracij na ravni kohezijskih regij je bil močnejši v smeri vzhod-zahod. Na delo v zahodno Slovenijo je namreč prihajalo skoraj 68.300 delovno aktivnih prebivalcev iz vzhodne Slovenije, v nasprotni smeri pa skoraj štirikrat manj (približno 17.800 delovno aktivnih oseb).

V sporočilu za javnost so statistiki še zapisali, da je bila Slovenija lani za tujce čezmejne dnevne delovne migrante zaposlitveno enako privlačna kot v 2019. Podatki kažejo, da je bilo lani delovno aktivnih v Sloveniji nekaj več kot 10.800 tujcev iz omenjenih držav, kar je sedem odstotkov več kot predlani.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec