Na Festivalu slovenskega filma brez vesne za najboljši film, najboljši igrani celovečerec je Ne pozabi dihati

Slabe razmere za slovenski film

11. 10. 2020, 22:25 | Aktualno

                            Na Festivalu slovenskega filma brez vesne za najboljši film, najboljši igrani celovečerec je Ne pozabi dihati (foto: Daniel Novakovič/STA) Daniel Novakovič/STA

V hotelu Union se je sklenil 23. Festival slovenskega filma (FSF), na katerem žirija, zaradi okrnjene selekcije tekmovalnih del, ki je odraz filmu nenaklonjenih produkcijskih in finančnih razmer, ni podelila šestih vesen. Zaključek je zaznamovala izročitev Badjurove nagrade Koniju Steinbacherju in projekcija njegovega film Legenda o srečnem hribu.

Filmski kritik Matic Majcen je v imenu tekmovalne žirije 23. FSF dejal, da so si žiranti ob delu začeli postavljati vprašanja o vlogi in vrednosti vesen kot najpomembnejših filmskih nagrad v slovenskem prostoru:

"Zgodilo se je namreč, da kipca v kakšni kategoriji sploh ni bilo mogoče podeliti, ker preprosto ni bilo filma, ki bi ponudil tisto, kar nagrada opisuje."

Tako so se odločili, da ne podelijo vesne za najboljši celovečerni film, najboljšo režijo, najboljši scenarij, najboljšo glavno žensko vlogo, najboljšo masko in najboljši animirani film.

Kljub vsemu pa je Majcen v imenu žirije izrazil zadovoljstvo, da jim je uspelo podeliti nagrade vsem filmom, ki so jih prepoznali za izstopajoče.

"Na ta način smo torej poskušali zagotoviti, da so bili nagrajeni samo presežki, s čimer vesne ohranjajo svojo vrednost najvišjega filmskega priznanja pri nas. To se nam je zdelo zelo pomembno, saj verjamemo, da filmsko ustvarjanje ni tisto, ki bi moralo plačevati ceno težkih družbenih okoliščin, v katerih se domača kinematografija nahaja v tem trenutku," je dejal.

Največ nagrad je prejel dokumentarno-igrani film Antigona - kako si upamo! Janija Severja. Žirija mu je namenila vesne za najboljši dokumentarni film, najboljšo glavno moško vlogo, najboljšo montažo in nagrado Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI.

Vesno za najboljši igrani celovečerec pa je prejel film Ne pozabi dihati Martina Turka, ki je bil nagrajen še z vesno za najboljšo fotografijo.

Vesno za najboljšo stransko moško vlogo je prejel Gojmir Lešnjak za film Košarkar naj bo 2, vesno za najboljšo stransko žensko vlogo pa Katarina Čas za film Paradise - novo življenje, ki je prejel tudi vesni za najboljšo scenografijo in najboljšo kostumografijo.

Vesno za najboljšo izvirno glasbo je prejel Marjan Šijanec za film Vzorno vedenje v režiji Audriusa Mickevičiusa in Nerijusa Mileriusa. Film Sadeži pozabe Christosa Nikouja je prejel vesni za najboljšo manjšinsko koprodukcijo in najboljši zvok. Žirija je podelila tudi dve vesni za posebni dosežek, in sicer filmoma Gmajna Sebastiana Koreniča Tratnika in Preboj Dejan Baboska. Preboj je obveljal tudi za najboljši film po izboru občinstva. V posebni koronasekciji pa je slavil kratki film Kateri dan sploh je? v režiji Luke Marčetića.

Ob sklepu FSF so podelili tudi Badjurovo nagrado za življenjsko delo ustvarjalcu animiranih filmov Koniju Steinbacherju. Tekom festivala so se lavreatu poklonili z retrospektivo, festival pa so sklenili s projekcijo njegovega najnovejšega filma Legenda o srečnem hribu.

Steinbacher je za STA dejal, da mu nagrada veliko pomeni. Dodal je, da si želi ustvariti še kakšen film, dokler bo zdrav. O svojem najnovejšem filmu pa je povedal, da je v njem realiziral zgodbo Martina Mrzdovnika iz Zreč, ki jo je postavil v čas bronaste dobe, ker so na Brinjevi gori odkrili ostanke takratnega življenja. To mu je bilo posebej v izziv, saj o omenjenem obdobju vemo zelo malo.

"V zgodbi sem videl močno idejo po spravi, ki me spremlja od leta 1945, ko moj oče ni hotel prijaviti soseda izdajalca, kar bi se zanj tragično končalo. Oče je bil udeleženec soške fronte, Maistrov borec in branilec meje pred vdorom Nemcev. Ni sodeloval v NOB, je pa dopustil, da je šel med partizane moj starejši brat. Zato močno spoštujem njegovo odločitev, o tem sem se razpisal na strani Facebooka ob premieri filma. Morda sem s tem filmom le dodal kamenček iz mojega priimka k spravi, da nas ne bi še v 21. stoletju tako nesmiselno razdvajala," je sklenil.