Na Hrvaškem odslej bolj ostre kazni za nasilje v družini in spolno nasilje

15. 12. 2019, 06:00 | Aktualno | Vir: STA
Na Hrvaškem odslej bolj ostre kazni za nasilje v družini in spolno nasilje (foto: profimedia) profimedia

Na Hrvaškem so sprejeli sveženj zakonov, s katerimi so poostrili kazni za nasilje v družini in spolno nasilje.

Namen sprejema poostrene zakonodaje je krepitev preventive z zagotavljanjem večje zaščite žrtev teh kaznivih dejanj, predvsem nasilja v družini. Pomeni tudi poskus reševanja problematike nasilja, ki je resen izziv za hrvaško družbo.

Med razpravo so spremembe pohvalili vsi poslanci, ne glede na politične barve. Nekateri predlogi opozicije sicer niso naleteli na posluh vladajoče večine.

Telesna poškodba je tudi podplutba

V sprejeti zakonodaji so med drugim jasno ločili prekrške od kaznivih dejanj v primerih družinskega nasilja. Zakon o zaščiti pred nasiljem v družini je kot kaznivo dejanje opredelil tudi prizadejanje lažje telesne poškodbe, kot je podplutba.

Doslej so tovrstno nasilje večinoma obravnavali kot prekršek v okviru kršitve javnega reda in miru. Predmet kazenskega postopka so bile le hujše telesne poškodbe.

Zvišali so tudi najnižjo predvideno zaporno kazen za nasilje v družini s treh mesecev na leto dni zapora.

Odnos brez soglasja izenačili s posilstvom

Poleg tega je zakon izenačil spolni odnos brez soglasja s posilstvom. Doslej je bila za spolni odnos brez soglasja predvidena kazen med enim in tremi leti zapora, a so v praksi ugotovili številne pomanjkljivosti, večinoma v škodo žrtve. Po novem bo tako za spolni odnos brez soglasja tako kot za posilstvo predpisana kazen od enega do desetih let zapora.

V saborski razpravi je opozicija opozorila, da je na Hrvaškem vsakih 15 minut ena ženska žrtev nasilja in da je nekaj manj kot petina žensk na Hrvaškem doživela posilstvo ali poskus posilstva.

Zaščita za učitelje in socialne delavce

V novi zakonodaji so tudi zaščitili učitelje in socialne delavce med njihovim delom. Nasilja nad njimi bodo v prihodnje na Hrvaškem obravnavali kot napad na uradno osebo. Zato so seznam uradnih oseb razširili tudi na strokovne delavce v socialnih zavodih ter v vzgoji in izobraževanju.

Iz zakona pa je izbrisano kaznivo dejanje hudega sramotenja, ki je posebej prizadevalo novinarje. Hrvaški novinarji so že dolgo zahtevali izbris tovrstnega kaznivega dejanja po letu 2013, ko je bilo uveljavljeno z dosedanjim zakonom.

V zakonu o kazenskem postopku pa so uvedli tudi možnost nadzora z elektronskimi zapestnicami za osebe, ki jim je določen preiskovalni zapor. Kot so izpostavili, ni razloga, da bi bili v zaporih osumljenci, proti katerim po preiskavi poteka kazenski postopek.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri