"Narave ne damo," vzklikalo nekaj sto protestnikov pred parlamentom

12. 5. 2020, 15:37 | Aktualno | Vir: STA
"Narave ne damo," vzklikalo nekaj sto protestnikov pred parlamentom (foto: Nebojša Tejić/STA) Nebojša Tejić/STA

Več sto protestnikov je pred poslopjem parlamenta danes z vzkliki, žvižgi in skandiranjem "Narave ne damo!" stopilo v bran naravi in nevladnim okoljskim organizacijam. Odbor DZ za okolje namreč na seji prav zdaj obravnava predlog spremembe zakona o ohranjanju narave, ki bi močno omejila delovanje nevladnih organizacij.

Na ljubljanskem Trgu republike se je kljub mrzlemu deževnemu vremenu in prepovedi zbiranja na javnih mestih zaradi epidemije novega koronavirusa danes zbrala velika množica protestnikov.

"Ne strinjam se s tem, da se nevladne organizacije, ki predstavljajo civilno družbo - nas, ljudi - izključuje najprej iz gradbenih, sedaj pa še iz vseh sodnih in upravnih postopkov. Mislim, da bi se morali zbrati v še večjem številu, kot smo se danes," je povedala ena od protestnic.
"Zdi se mi nezaslišano, da 90 odstotkov nevladnih organizacij oz. organizacij, ki se borijo za naravo, kar čez noč izbrišeš. Tega vlada ne more narediti," je menil drug udeleženec.
"Protestiramo, ker nočemo, da se izgubi glas zagovornikov narave, torej tistih, ki se zavzemajo za to, da se ne proda in se ne krade dobrin, ki pripadajo vsem," pa je dejal tretji.

Protestniki so se opremili s piščalkami in plakati, na katerih je med drugim pisalo: Roke stran od narave, Kdor grabi po naravi, bo dobil po prstih ter NVO = glas, ki ga narava nima. Protest, ki ga je spremljalo večje število policistov, je bil glasen, a miren. Med drugim so k udeležbi vabili prek spletnih družbenih omrežij, kjer so udeležence pozivali k uporabi zaščitnih mask, upoštevanju varnostne razdalje in ignoriranju morebitnih provokacij.

Načrtovani poseg v delovanje nevladnih organizacij je nesprejemljiv, je za STA ocenila Gaja Brecelj iz nevladne okoljske organizacije Umanotera. "Varovanje okolja in narave je treba vzeti v zakup z ostalimi projekti, razvoj družbe je lahko samo zelen," je poudarila. Ključno po njenem je, da lahko nevladne organizacije, ki imajo status delovanja v javnem interesu, vstopajo v postopke in zagotovijo, da se v tem procesu upošteva tudi skrb za naravo in za okolje.

"Samo pomislimo, kaj je v času krize s koronavirusom pomenilo, ko smo tako nizko samooskrbni, zraven pa še razmišljamo, da bi te površine pozidali," je nadaljevala sogovornica. "Kaj pomeni, če imamo dobro, zdravo pitno vodo. Kaj pomeni, če imamo učinkovit javni sistem, ki vse to omogoča, in kaj, če na drugi strani vse prepustimo kapitalu, ki ima drugo nalogo - varovanje okolja to zagotovo ni. Za to mora nujno poskrbeti država in zato je nujno ohraniti vzpostavljene varovalke," je menila.

Velika udeležba posameznikov na shodu po oceni Brecljeve kaže, da je ljudem ohranjanje virov pomembno in da v organizacijah vidijo tiste člene družbe, ki delujejo v javnem interesu. "Ne gre za to, da organizacije delujejo v imenu posameznikov, zato tudi ni pomembno število posameznikov, ali jih je pet ali 50. Pomembno je, da se strokovno pretehtajo argumenti, ali je denimo neka investicija prevelik poseg v naravo ali okolje. Gre za strokovnost, na koncu pa v vsakem primeru odloča sodišče, ne pa nevladne organizacije," je še dejala.

Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor na današnji seji med drugim obravnava predlog novele zakona o ohranjanju narave.

Vlada je sprva načrtovala le manj zahtevne uskladitve zakona s pravom EU, in sicer zaradi kršitev, ki jih je ugotovila Evropska komisija.

A je nato stranka SNS vložila amandma, s katerim bi se močno omejilo delovanje nevladnih organizacij. Predlagajo namreč, da se enaki kriteriji, ki jih je v okviru protikoronske zakonodaje vlada vnesla za sodelovanje nevladnikov v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj, določijo za pridobitev statusa nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu.

Predlagani pogoji so različni glede na pravnoorganizacijsko obliko, v kateri deluje določena organizacija. Za društva bi tako veljalo, da morajo imeti najmanj 50 aktivnih članov, če gre za zavod, mora ta imeti zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in sedmo stopnjo izobrazbe, če gre za ustanovo, pa mora imeti ta najmanj 10.000 evrov dovoljenja.

Za kritike je še posebej sporno določilo, da bi morala navedene pogoje organizacija izpolnjevati trenutno, pa tudi za dve leti nazaj. Sporni so tudi načini, na katere bi se dokazovalo izpolnjevanje pogojev, kot so denimo zapisniki letnih zborov nevladnih organizacij z navedbo prisotnih članov in nakazovanje članarine na bančni račun.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri