Narodne knjižnice

29. 6. 2010, 08:11 | Aktualno | Vir: Playboy

                            Belorusija (foto: Shutterstock, DNB, BIG) Shutterstock, DNB, BIG

Belorusija

Monumentalne so, pomembne za narod in s posebno namembnostjo, pogosto določeno z zakonom. Reprezentančne so in hkrati funkcionalne. V 21. stoletju so po mnenju strokovnjakov to prostori informacij, raziskav, učenja, komunikacije in kulture. Gradijo jih za prihodnjih sto let, plačujejo pa državljani z davki. Narodne knjižnice. Spoznajte nekaj novih, modernih, megalomanskih ali bodočih. Hrvati imajo od leta 1995 svojo, moderno. Slovenci pa … Ah, ta saga se nadaljuje.

Francija

Modernistična skulptura Dominiqua Perraulta iz jekla in stekla na bregovih Siene v Parizu, Bibliotheque nationale de France, je ena največjih raziskovalnih knjižnic na svetu in obenem ena najstarejših. Že v 14. stoletju je bila kraljeva knjižnica in v začetku 16. stoletja je že prejemala izvod vsake izdane publikacije v francoskem jeziku.

Leta 1995 se je preselila v nove, oblikovno kontroverzne prostore. Ti so spomenik in eden največjih projektov Françoisa Mitterranda (predsednik 1981–1995). Leta 1988, ko je razglasil gradnjo ene največjih in najmodernejših knjižnic na svetu, so bili pogoji, da mora pokrivati vsa področja znanja in biti dostopna vsem ter mora omogočati uporabo moderne tehnologije za prenos podatkov, tako da jih je mogoče nadzirati oziroma upravljati od daleč.

Gradnja knjižnice, katere štirje 25-nadstropni stolpi v obliki črke L simbolizirajo odprte knjige, je Francoze stala 1,3 milijarde dolarjev in sprožila mnogo polemik. Očitajo ji nečloveškost dimenzij in odsotnost vsakršnih aktivnosti v njeni bližini, steklo, ki ne ščiti knjig pred soncem, in nestrokovno osebje, ki ne dohaja zmogljivosti superračunalnikov. Trenutno hranijo 30 milijonov predmetov, od tega več kot 14 milijonov publikacij.

www.bnf.fr

 

Nemčija

V središču so uporabniki, pravijo Nemci, in to mislijo dobesedno. Nemška narodna knjižnica je razdeljena, kot je bila Nemčija sama, na enote v Leipzigu (od 1912; ogromen prizidek 2010), Frankfurtu na Majni (od 1974) in Berlinu (od 1970). Nova stavba nemške narodne knjižnice v Frankfurtu iz leta 1998 pomeni 'skromen, funkcionalen in demokratičen ideal'.

Sestav­ljata jo vzporedna bloka: vzhodno krilo meri 5000 kvadratnih metrov in ima pet nadstropij pisarn ter delavnic za tisk in vezavo, sobo za podatkovno obdelavo, majhno telovadno sobo in dve stanovanji za upravnika poslopja. Med blokoma so dostavno dvorišče, dovoz v javno avtomobilsko garažo in zbirališče odpadkov. V zahodnem krilu, namenjenem javnosti, je na 3200 kvadratnih metrov velika čitalnica z visokimi stropi in galerijami, ki gledajo na notranji vrt.

Tu so še restavracija, razstavišče, avditorij s prevajalskimi kabinami in videoprojektorji. Pod zemljo so pod celotnim objektom na 19 tisoč kvadratnih metrih trije skladiščni prostori, parkirni prostori in zaklonišče za zaposlene. Knjižnica dnevno prejme približno 1200 knjig, njene kapacitete naj bi zadoščale do leta 2040.

www.d-nb.de

 

Kazahstan

V deželi Borata, ki ima od leta 1997 tudi čisto novo glavno mesto Astano, je na mednarodnem arhitekturnem natečaju, ki so se ga udeležila tudi tako slavna arhitekturna imena, kot sta Lord Norman Foster in Zaha Hadid, leta 2009 zmagal danski arhitekturni biro BIG s svojo 'moderno in hkrati racionalno' predstavo nacionalne knjižnice kot mobiusovega traku.

Za cilj so si zadali odprtje leta 2012. Astana namreč potrebuje intelektualni, večopravilni in kulturni center, ki mora biti odsev ureditve in razvoja suverenega Kazahstana in njegove politične zgodovine, so rekli vodilni. Narodni spomenik, so na to odgovorili arhitekti, mora biti lokalen in univerzalen, sodoben in brezčasen, enkraten in arhetipski.

Zato dizajn narodne knjižnice združuje štiri univerzalne arhetipe skozi prostor in čas v nov narodni simbol: krog, rotunda, obok in jutra so vpeti v mobiusov trak in kot pri krožni zanki se javni programi nevidno premaknejo iz notranjosti v zunanjost in s tal v višave, od koder je lep razgled.

www.nlrk.kz, www.big.dk

 

Danska

Arhitekti znajo svoje delo veličastno razložiti. Govorijo o monumentalnem in hkrati osebnem prostoru za študij in raziskavo, ki je hkrati demokratičen – moderen, odprt, večopravilen, povezan z okolico. Velike besede, kronane z velikim Črnim diamantom, ta pa tudi z nagrado za arhitekturo. Beton, steklo, peščenjak, jeklo, les in granit.

Grobo zunaj in mehko znotraj na bregovih köbenhavnskega pristanišča. Je največja skandinavska knjižnica in ena najbolj znanih knjižničnih stavb sploh. Dinamična in lahkotna stavba od severa proti jugu in od vzhoda proti zahodu rahlo visi in ima skelet, ki je sestav­ljen iz štirih stolpov, zasajenih 12 metrov v tla.

Ogromna okna gledajo na pristanišče in so narejena podobno kot steklena piramida v Louvru v Parizu – stekla so vpeta v klešče in žice, ki so pritrjene na strop in stebre v tleh. Kljub težkim materialom so arhitekti z vrsto oken po vsej stavbi ustvarili lahkotnost, kar je zlasti opaziti ponoči, ko svetloba iz notranjosti ustvarja občutek, da stavba lebdi.

Črni diamant, odprta leta 1999, s starim delom Kraljeve knjižnice povezujejo trije mostovi. V stropu velikega mosta je ogromna slika slikarja Pera Kirkebyja, ki določa vez med staro knjižnico in novo zgradbo. Umetniško delo ustvarja občutek povezanosti. S povečavo je knjižnica pridobila 21 tisoč kvadratnih metrov površin in ima zdaj šest čitalnic, 474 čitalniških mest, 60 mest v informacijski sobi ter 1000 kvadratnih metrov razstavnih prostorov.

www.kb.dk

 

Češka

Še ena izjemno polemična gradnja, ki precej spominja na slovenske razmere. Organsko oblikovana knjižnica sredi Prage, s katero naj bi Češka dobila eno najmodernejših knjižnic na svetu, naj bi na 131 tisoč kvadratnih metrih in v devetih nadstropjih obsegala različne čitalnice in javne prostore v devetih nadzemnih etažah.

Pod zemljo bi bilo skladišče, v katerem bi bilo shranjenih deset milijonov knjig (to naj bi rešilo problem skladiščenja za prihodnjih 50 let; vsako leto število knjig naraste za 56 tisoč izvodov), avtomatski sistem za distribucijo pa naj bi zagotavljal, da bi knjige do čitalnic prišle v manj kot petih minutah. »Stavba je čudovite barve, začne se s šampanjsko barvo, zlato rumeno, in se nadaljuje v skoraj belo. Ima veliko oko, ki gleda na mesto.

Na eni strani je praški grad in na drugi strani stari mestni trg,« je povedal Jan Kaplicky, britanski arhitekt češkega rodu, leta 2006 zmagovalec arhitekturnega natečaja, o svoji hobotnici, blobu ali celo žabjem smrklju, kot so projekt poimenovali nesramneži. Načrt je sprožil vroče debate že na samem začetku – o lokaciji na območju zgodovinskega dela mesta, o (ne)všečnosti, najbolj problematična pa so bila vprašanja, povezana z zemljiščem, financiranjem gradnje in veljavnostjo javnega natečaja.

Zdaj bi utegnilo postati problematično tudi to, da je arhitekt minulo leto nepričakovano umrl. Knjižnica bi morala biti zgrajena v treh letih, do leta 2011, stala pa naj bi 60 milijonov evrov.

www.nkp.cz, www.future-systems.com

 

Belorusija

Na glavni aveniji beloruskega glavnega mesta Minsk, poleg rečnega brega in parkov, stoji knjižnica arhitektov M. K. Vinogradova in V. V. Kramarenka, ki jo vsak dan obišče več kot 2200 ljudi, ti pa želijo na dan videti okoli 12 tisoč dokumentov, na leto pa kakšnih 3,5 milijona. Oblika stavbe, ki so jo po natečaju iz leta 1989 gradili med letoma 2002 in 2006, simbolizira vrednost in brezkončnost sveta znanja. Zgornji del z 22 nadstropji je transparenten rombikuboktahedron (diamant), ki stoji v sredini trinadstropnega spodnjega dela stavbe.

V diamantu je skladišče, veliko 54.960 kvadratnih metrov, v katerem hranijo približno 8,4 milijona del, kapaciteta skladišča pa je 14 milijonov enot. V nižji stavbi je 19 čitalnic z 2060 sedeži, od tega jih je računalniško opremljenih 1400.  Tam so tudi administrativne in tehnične sobe ter varnostno-informacijski komunikacijski center. Vsega skupaj imajo na voljo 112.670 kvadratnih metrov. Vsebuje še dve hali za različna srečanja, konferenčno dvorano in mednarodni tiskovni center z visokotehnološko komunikacijsko opremo, štiri umetniške galerije, knjižni muzej, razgledno teraso, fitnes center, rekreacijske dvorane in otroško sobo.

Knjižnica je tudi mestna turistična atrakcija z opazovalno ploščadjo in koncertnim prizoriščem na ploščadi pred knjižnico. Ko bi vse to le čim bolj prispevalo k osnovnim človeškim pravicam v tej državi.

www.nlb.by

 

Singapur

Želeli so umetnost, kulturo, učenje in zabavo na ekološki način. Singapurska knjižnica iz leta 2005 je sestavljena iz dveh blokov, je inovativna in 'zelena'. Arhitekti so uporabili bioklimatske tehnike, stavba pa je prejela celo nagrado za okolju prijazno gradnjo. Glavni poudarki zgradbe so njena postavitev (stran od zahodno-vzhodnega sonca) in senčila na zahodnem pročelju.

Energetsko učinkovitost zagotavljajo dnevna tipala, uporabljena skupaj z avtomatskimi senčili na fasadi, gibalna tipala in energetsko učinkovita osvetljava. Odprta ploščad med stavbama omogoča naravno zračenje in dnevno osvetlitev.

Okolica, terase in strešni vrtovi znižujejo lokalno temperaturo. Dežna tipala so del sistema za vrtove, na vodo pa pazijo tudi 'varčne' pipe. Stavba ima 16 nadstropij in trinivojsko klet, poleg klasičnih prostorov pa tudi prostore za druge aktivnosti, denimo gledališče s 615 sedeži.

www.nl.sg


Nina Rupel