Natakar, delnico, prosim!

Nakup, združevanje ali poskus sovražnega prevzema, kakorkoli ta največji pivovarski posel pri nas imenujete, za zdaj stoji. Laško je svoje delo opravilo. V rokah ima nekaj delnic manj od četrtinskega deleža ljubljanske pivovarne, kar je ravno toliko, da Urad za varstvo konkurence ne more storiti ničesar.

Koncentracija je seveda sporna. V Sloveniji smo glede piva (lokal)patrioti, zgolj rdeči ali zeleni. Laško pije več kot polovica Slovencev, Union ima 46-odstotni tržni delež. Za manjše pivovarje in tistih nekaj tujih hmeljevih zvarkov ostanejo trije odstotki. Če bi se združevanje Laškega & Uniona nadaljevalo in bi nastalo eno samo podjetje, bi to postalo monopolist s kar 97-odstotnim deležem.

V svetu je enak trend. Pivovarsko industrijo nadzorujejo štirje veliki koncerni, poleg njih je upoštevanja vreden le še britanski Scottish Newcastle. Ravno zaradi premoči, ki jo imajo koncerni, so manjši pivovarji v slabšem položaju. Združevanje postaja nujno.

Pivovarje sili k skupnemu nastopu tudi vključevanje v Evropsko unijo. Ob pridružitvi bo namreč uveljavljen prosti pretok blaga za pivo, pri čemer je bila država do domačih proizvajalcev doslej zelo zaščitniška. Carina na uvožena piva je pri nas kar 45-odstotna, pri pivih iz EU, kjer smo stopnjo morali znižati na 24 odstotkov, veljajo pa omejitve količin.

Ob vstopu v Unijo bodo vse te omejitve odpravljene. Na prostem trgu Laško ali Union, ki zaposlujeta največ 500 delavcev in letno v blagajno pripeljeta vsega 165 oziroma 174 milijonov nemških mark, sama nimata možnosti.

Največji svetovni pivovarski koncern, ameriški Anheuser Busch, med drugimi polnilec Budweiserja, Guinessa, Buscha, Kirinyja in Labatta, je lani ustvaril za dobrih 30 milijard mark prihodkov in napolnil dobrih 180 milijonov hektolitrov. Laško in Union sta pridelala le po dober milijon hektolitrov, kar ju uvršča med majhne do srednje polnilnice.

Za povečanje kapacitet in tržne moči se oba ozirata na Balkan. Laško je prevzelo splitsko pivovarno, 12-odstotni delež sarajevske pivovarne je v lasti Uniona, dogovarja pa se tudi za vrnitev buzetske pivovarne, ki so jo leta 1993 izgubili. Glasno se govori o štajerskem prodoru v Bosno, saj naj bi bili pogovori o nakupu večjega deleža banjaluške varilnice v zaključni fazi.

Vendar slovenski pivovarji niso edini, ki so zazrti v Balkan. Belgijski Interbrew, koncern z 12 milijardami mark letnega prihodka in skoraj 35 tisoč zaposlenimi, je pred kratkim kupil Ožujsko pivo in v Črni gori ustanovil svojo podružnico. Zdaj se že dogovarja o nakupu ene od črnogorskih ali srbskih pivovarn. Interbrew je tudi neposreden tekmec Laškega v Banjaluki, kjer imajo v rokah del tamkajšnje pivovarne.

Kako bodo stvari potekale naprej? Napovedi so različne. Na Štajerskem pravijo, da je zanje malo manj kot četrtinski delež dovolj, da ne načrtujejo nadaljnjih nakupov Uniona, kar je razumljivo. Postopek združevanja oziroma sovražnega prevzema bi zagotovo trajal nekaj mesecev, kar bi bilo za obe podjetji sila neprijetno.

Delnici obeh se bosta po združevalni mrzlici, tako napovedujejo analitiki, ustalili. 49 tisoč tolarjev za delnico Uniona je visok tečaj, zato pričakujejo, da bo nekoliko padel in se ustalil na okoli 45 tisoč tolarjev. Prav tako se umirja cena Laškega. Po naglem skoku takoj po nakupu deleža v Unionu na 4500 tolarjev je obstala na nekaj nad 4400 tolarji.

Ali je bila poteza Laščanov ekonomsko upravičena, se bo pokazalo konec leta, ko bodo v pivovarni ob Savinji potegnili črto pod letom 2001. Ob nakupu dobrih sedem milijard tolarjev vrednega deleža kocke na Celovški je za nekatere napoved o 2,4 milijarde tolarjev čistega dobička preoptimistična. Mar?

TEKST: Denis Oštir

FOTO: Studio Zodiak, Sašo Radej / arhiv Delo

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec