17. 3. 2008, 11:49 | Vir: Playboy

Natalija, pozabi na ferrari!

333 konjev je nestrpnih. Hrzajo, vznemirjeni so, mišice so napete, komaj čakajo, da bodo zagalopirali brez omejitev. Spredaj hrumi, pritajeno, kot da bo ravnokar odneslo pokrov na parnem kotlu. Poln adrenalina ždim za španskim čudakom, ki se mu je zahotelo v soboto dopoldan peljati tovornjak iz Marbelle v Rondo. Končno! Širok črn asfalt pregledno zavije na levo. Desnica grobo pohodi stopalko za plin, kolesa milimetrsko natančno ubogajo kratek sunek volana, tovornjak je preteklost in BMW 645Ci spet diha s polnimi pljuči. Supersonično!

645Ci je tisti kupe, ki se je rodil kot BMW-jeva študija Z9 na frankfurtskem avtomobilskem salonu. »Šaljivci, pa ja ne mislijo tega poslati na trg!« sem si mislil. Seveda so ga, naprej v obliki nove serije 7, zdaj še kupeja serije 6. O obliki samo toliko: v živo je 645Ci še boljši kot na fotografijah. Tudi od zadaj, s perspektive, ki jo bodo drugi na cesti občudovali večino časa. He, he, še posebej, ko se boste na ti spoznali z vsemi 333 konji v 4,4-litrskem osemvaljniku. Verjemite, to bo najpozneje po treh ovinkih andaluzijskega (okej, slovenskega) asfalta.

Konjenica

Helmut Panke, vrhovni BMW-jev šef, mi je na večerji rekel: »Delamo samo aktivne avtomobile z dušo.« Ja, šestica je zelo aktiven avtomobil, dušo pa tudi ima. Črno ali belo, kakor vam je ljubše. In potem je najin pogovor spet zašel na Playboyeva dekleta. Čudno …

Ker imajo kupeji pri BMW-ju tradicijo, je 645Ci točno to, 333 konjev. »Nobenih kompromisov! Naših tovarn nikoli ne bo zapustil avtomobil, ki ni ne tič ne miš,« žareče zatrdi Panke in misli na prihajajoči Mercedesov kupe/limuzino CLS, čeprav tega ne pove naglas.

Kupe pomeni dolg nos, nizko streho, dvoje vrat na bokih in kratek zadek. Pomeni tudi dovolj prostora za dva odrasla na prednjih sedežih, v sicer udobne sedeže zadaj pa lahko stlačite taščo, vendar le, če se z njo ne mislite pogovarjati vsaj leto dni. Drugače raje ne. Pod servirno mizico, ups, oprostite, malce me je zaneslo, torej pod pokrov prtljažnika ni treba prav nič na silo tlačiti. Litrov je dovolj, v merskih enotah, ki jih uporabljajo ponosni BMW-jevi ljudje, pa vam lahko povemo, da je prtljažnik velik za dve torbi za golf ali dvanajst zabojev vina.

Ugnezdim se v prednji fotelj iz najboljšega usnja in kar nočem iz avtomobila. Tile Bavarci so od sile!

Skozi ovinke me pelje 645Ci kot po tračnicah, zanesljivo, točno tja, kamor ga usmerim. Mika me, da bi izključil DSC, ki bdi nad stabilnostjo avtomobila in preprečuje, da bi kupejevska ritka plesala po svoje. Še bolj bi se spoznala, stroj in jaz. Ah, raje ne, asfalt je grob, ovinki hitri, cesta široka, ob njej pa pečine in ograja.

Če ga kam prislonim, ne bo več vreden 20,5 milijona tolarjev (oziroma krepko prek 22 milijonov, kolikor je veljal moj testni), razliko pa bom moral oddelati v kakšni BMW-jevi delavnici, kjer bom ključe v najboljšem primeru videl le za dobro zaklenjeno stekleno vitrino, medtem ko bom drgnil ogromna 19 -palčna kupejeva kolesa.

Kratic je v tem avtomobilu toliko, da se jih sploh ne splača naštevati, važno pa je, da si zapomnite, da je SMG robotizirani ročni menjalnik in da ga v svojem avtomobilu nočete. No ja, mogoče že, če mislite vseh 87.345 kilometrov, preden ga boste prodali, preživeti na postonjskih ridah ali na pohorski cesti do Areha, severno od štiri tisoč vrtljajev v minuti. Sicer pa … sezite po samodejnem menjalniku. Je bolj uglajen, med ovinki pa malenkost, a praktično neopazno počasnejši pri ročnem prestavljanju.

Za nostalgike, ki se vam ob besedi avtomatik prikaže Tomosov moped, ponujajo tudi ročni menjalnik. Ampak za nostalgike ta avto tako ali tako ni, če pa ste vseeno rojeni pred letom 1965, hitro zaprosite svojega osemletnega mulca za kratek tečaj iz računalništva. Neki šaljivec v BMW-jevem razvojnem oddelku je nekoč mislil, da nam bo naredil uslugo, če bo vse tiste lepe gumbke za klimo, radio, navigacijo in druga čudesa pospravil v vrtljiv in pomičen gumb, povezan z velikim zaslonom na vrhu armaturne plošče. Drugi so mu verjeli, rodil se je i-drive, sam pa bi mu najraje primazal dve okoli ušes. Ko sem se končno prebil skozi ne vem koliko menijev do tonskih nastavitev, me je skoraj odpihnilo s sedeža. Kakšen zvok! Seka!

Za podvozje bo dovolj, če vam povem, da lahko misli namesto vas, tako s prilagajanjem vzmetenja kot prenosa z volanskega obroča do koles. Luči se v ovinkih obračajo, za tiste z neizpolnjenimi ambicijami, da bi postali vojaški pilot, pa imajo na doplačilni listi še sistem »head-up«, ki na vetrobransko steklo pred vaše oči projicira najpomembnejše podatke. In vse skupaj deluje briljantno. Kolesa blažijo sunke s ceste, avto se ne nagiba … Pa kaj bi še našteval!

Predlagam, da se na krstno vožnjo zapeljete v Velenje. Stavim, da bo Natalija Verboten pozabila na rdečega ferrarija in prisedla v vaš BMW. Če ne, obljubim, da boste lahko mesec dni urednikovali slovenskemu Playboyu. Seveda pod pogojem, da mi za ta mesec odstopite ključe šestice.

Terapevtik

Skoraj toliko kratic, kolikor so jih vpeli v hipertehnično moderno konstrukcijo 645Ci, jim je uspelo pospraviti tudi v X3. Seveda gre za manjšega brata X5, ki pa zna vse bolje! Ima nov sistem štirikolesnega pogona, x-drive, ki je ob prenovi našel tudi pot v X5 in ki se okoliščinam vožnje prilagodi, še preden se spremenijo. Kako?! No ja, tako vsaj pravi BMW-jevo promocijsko besedilo, ki, jasno, pretirava. X-drive ni nastal pri Merlinu, zato ne zmore čudežev, so ga pa skonstruirali Bavarci, kar pomeni, da je na meji nemogočega.

Ko sem poskakoval po blatnem kolovozu s širokimi letnimi gumami, je točno vedel, h kateremu kolesu mora poslati kolikšen del navora, da bova prilezla na vrh hriba. In sva. Pa tudi dol sva, s samodejno pomočjo naprave za spuščanje, prišla brez težav. In nato še v pralnico ter čez pet minut s sijočo karoserijo spet na avtocesto in v ovinke.

Tale X3 je pravi kameleon. Dobro je vedeti, da zmore na terenu več, kot si boste kadarkoli upali in želeli. Dobro pa je vedeti tudi, da boste na ovinkasti cesti z lahkoto sledili mladcu v peugeotu 206 S16, ki bi se mu slučajno zahotelo dati malce vetra japiju z BMW-jem. Ne bo šlo, fante! Moj X3 je imel spredaj trilitrski šestvaljnik z 231 KM, kmalu pa bodo na voljo še druge različice. In ni imel i-driva. Juhu!

X3 je iz druge generacije X-ov, tako da ima večji prtljažnik (!) in po občutku tudi več prostora za noge na zadnji klopi kot X5. Le v ramenih ga je malce manj. Na žalost pa tudi stane samo malce manj. 11,3 milijona hočejo imeti zanj, kar je prav fino zasoljeno.

Denar za hip na stran: X3 je praktičen in zabaven avtomobil v eni osebi. Zna peljati družino, lahko pa je samo vaš, če podrete zadnje sedeže, noter zabrišete gorsko kolo in se odpravite soncu naproti.

Na avtocesti je hiter in udoben, med ovinki pa se z voznikom ne pogovarja dosti slabše kot 645Ci. Presenetljivo dobro za visok in težek avtomobil. Vsekakor sem izza njegovega volana videl več andaluzijske pokrajine kot iz kupeja. Tam je švignila mimo tako hitro, da so moje oči nesle samo do naslednjega ovinka. V X3 pa sem imel čas opazovati, kod se vozim. Pomirja. Zato vam ga predpisujem kot terapijo: je udoben, prostoren, popolnoma se zlije s profilom uspešnega, dinamičnega in športno navdahnjenega poslovneža. Na žalost se ga ne dobi v lekarni na recept. Sodi med samoplačniška zdravila. Hudiča!

BMW 645Ci

Motor: V8, 4.398 cm3, 245 kW (333 KM) pri 6100 vrt/min, 450 Nm pri 3600 vrt/min

Zmore: 250 km/h, 0–100 km/h: 5,8 s

Porabi: 10,9 l/100 km (ja, če stoji na mestu)

Velikost: 4820 x 1855 x 1373 mm

Cena: 20.506.641 SIT (Avto Aktiv, d. o. o.)

Za koga je: za tehno frike, za uživače, za upokojene menedžerje farmacevtskih podjetij, za uspešne arhitekte, zdravnike in odvetnike, za direktorje medijskih podjetij, za direktorje vseh podjetij, ki imajo donosnost višjo od 10 % letnega prometa, za poslovne dame, ki uvažajo kozmetiko priznanih blagovnih znamk, za Ivano Trump, za urednika Playboya

BMW X3

Motor: vrstni 6-valjni, 2.979 cm3, 170 kW (231 KM) pri 5900 vrt/min, 300 Nm pri 3500 vrt/min

Zmore: 210 km/h, 0–100 km/h: 7,8 s

Porabi: 11,4 l/100 km

Velikost: 4565 x 1853 x 1674 mm

Cena: 11.289.261 SIT (Avto Aktiv, d. o. o.)

Za koga je: za japije, ki se ukvarjajo s športom, za družinske očete z vizitko, na kateri piše MBA, za direktorje marketinga, za art direktorje, za dame, katerih možje vozijo 645Ci, za Petra Mankoča in, jep, za urednika Playboya

Andaluzija

Costa del Sol – Costa del Golf, piše na obcestnih tablah. V Andaluziji je ob morju skozi vso zimo približno 20 stopinj Celzija, ima okoli 60 golf igrišč, v Malago pa vsak dan prileti več kot 150 letal iz vse Evrope. Sredozemska arhitektura se tu in tam meša z arabsko, hrana je odlična, vino teče. V notranjosti so slikovite vasice, potisnjene na strme bregove, zgodovine in kulture pa je toliko, da boste morali priti spet in spet in spet. Svetujemo turo, ki vključuje Almerio, Malago in Sevillo, ali tisto, ki vas pelje do Cordobe, ali turo »belih vasi« okoli Ronde, ali turo od Malage do Antequere, ali … Gorske ceste so za prste oblizat, policistov zelo malo.

Spati morate v:

  • Hotel Byblos Andaluz (Mijas Costa). Čisti luksuz, med dvema golfiščema, sodi v verigo Leading Hotels of the world. Cene: od 230 do 1140 € na sobo na noč. www.byblos-andaluz.com
  • Molino de las Pilas (Teba). Krasen družinski penzionček, samo šest sob, prenovljena hacienda. Cene: 60 € na sobo na noč. www.molinodelaspilas.com

TEKST: Boštjan Jevšek

FOTO: BMW

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ