Nemški znanstveniki morda našli vzrok za krvne strdke po cepljenju z vektorskimi cepivi

27. 5. 2021, 15:29 | Aktualno | Vir: STA

                            Nemški znanstveniki morda našli vzrok za krvne strdke po cepljenju z vektorskimi cepivi (foto: Profimedia) Profimedia

Znanstveniki z Goethejeve univerze v nemškem Frankfurtu menijo, da so ugotovili vzrok redkih motenj strjevanja krvi po cepljenju s cepivoma proti covidu-19 proizvajalcev AstraZeneca in Johnson & Johnson. Težava, ki jo je mogoče odpraviti, je v adenovirusnem vektorju, ki v telo prenaša genska navodila za proteine S novega koronavirusa.

Cepivi AstraZenece in Johnson & Johnsona z adenovirusnim vektorjem gensko zaporedje virusnih proteinov S pošiljajo v celično jedro namesto v citoplazmo, kjer virus običajno proizvaja proteine, so ugotovili nemški znanstveniki v študiji, objavljeni v sredo.

Ko so proteini v jedru, razpadejo, pri čemer nastanejo mutirane različice virusnega proteina S. Ti pa se ne morejo pripeti na celično membrano, kjer poteka imunizacija. Celice jih pošljejo v telo, kar sproži redke motnje strjevanja krvi, so zapisali v študiji, ki je drugi strokovnjaki še niso pregledali.

Profesor z Goethejeve univerze Rolf Marschalek je za britanski časnik Financial Times povedal, da je to težavo mogoče rešiti.

Proizvajalci lahko prilagodijo gensko zaporedje proteina, tako da bi preprečili njegovo razpadanje.

Podjetje Johnson & Johnson je že vzpostavilo stik z raziskovalci in jih prosilo za navodila, da bi prilagodili svoje cepivo, da proteini ne bi več razpadali, je dodal Marschalek. "Skušajo optimizirati svoje cepivo," je še povedal. "S podatki, ki jih imamo, lahko podjetjem povemo, kako spremeniti ta zaporedja, da bi preprečili nenamerno razpadanje," je pojasnil.

Iz Johnson & Johnsona so medtem sporočili, da podpirajo raziskave teh redkih motenj strjevanja krvi. Gre za pojav krvnih strdkov v kombinaciji s trombocitopenijo. Navodila za proteine S v cepivu tega podjetja so sicer manj dovzetna za razpadanje kot navodila pri AstraZenecinem cepivu. S tem bi lahko pojasnili tudi desetkrat manj hudih stranskih učinkov cepljenja s cepivom Johnson & Johnsona, kot jih zabeležijo pri cepljenju s cepivom AstraZenece.

Cepivi proti covidu-19 podjetij Pfizer in Moderna, ki temeljita na informacijski tehnologiji mRNK, medtem genski material virusnih proteinov S pošiljata zgolj v celično citoplazmo, tako da nikoli ne vstopi v jedro.

Nekateri drugi znanstveniki so sicer posvarili, da je zgoraj opisana teorija samo ena od mnogih, in da je treba pridobiti dodatne dokaze, s katerimi bi potrdili te trditve, na spletu poroča FT.