Nizke temperature prizadele cvetoče sadno drevje, pa tudi izpostavljene vrtnine

Podatke o škodi že zbirajo

7. 4. 2021, 14:34 | Aktualno | Vir: STA

                            Nizke temperature prizadele cvetoče sadno drevje, pa tudi izpostavljene vrtnine (foto: Rasto Božič/STA) Rasto Božič/STA

Današnje ponekod rekordno nizke temperature za april so prizadele cvetoče sadno drevje, pa tudi izpostavljene vrtnine. Sadjarji in kmetijski svetovalci podatke o škodi po pozebi, ki je napovedana tudi za četrtek, že zbirajo, v prihodnjih dneh bodo dali prve ocene. Po izkušnjah so vdori mrzlega zraka na območje Slovenije sicer možni tudi še v maju.

Kmetijski svetovalci so na terenu, kjer zbirajo podatke in jih bodo tudi v četrtek. Kot so sporočili s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), bodo prve ocene posledic pozebe in kakšne ukrepe priporočajo kmetom ter kaj ta pozeba pomeni za sadjarstvo, ki je že tako v težkem položaju, predstavili v petek.

Ukrepe za pomoč kmetovalcem je na družbenem omrežju Twitter napovedal tudi premier Janez Janša. "Pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v prihodnjih dneh zbralo podatke o škodi ter presodilo, kateri ukrepi vlade lahko omilijo posledice že četrte velike pozebe v zadnjih šestih letih v Sloveniji," je zapisal.

Rodni brsti vseh sadnih rastlin so trenutno po Sloveniji v različnih razvojnih fazah, odvisno od lokacije, sorte, vrste, je pojasnila agrometeorologinja na Agenciji RS za okolje (Arso) Andreja Sušnik. Ob tem je izpostavila marelice, ki so letos glede na nekoliko bolj zgodnjo pomlad ob toplem februarju zgodaj zacvetele in jih je že v prvem valu ohladitev v marcu večinoma prizadela pozeba.

Pri drugih sadnih vrstah so rodni brsti različno odprti. Na Goriškem so denimo koščičarji v zaključnih fazah cvetenja, v Osrednji Sloveniji prihajajo v to fazo. Pečkato sadje se razvija nekoliko z zamikom, a ne glede na to so vse te razvojne faze sadnega drevja na udaru nizkih temperatur zraka.

In nizke temperature, ki so jih davi izmerili po Sloveniji in so napovedane tudi za četrtek zjutraj, so temperature, ki lahko poškodujejo sadne rastline v katerikoli od teh razvojnih faz, je opozorila strokovnjakinja. Poleg tega so poškodbam zaradi mraza izpostavljene tudi nezaščitene sadike zgodnje zelenjave. Mnogi vrtičkarji so namreč ob toplih dneh že posadili del svojih vrtov.

Svoje je tokrat k nizkim temperaturam dodal še novozapadli sneg in v krajih, kjer se je obdržal, so davi namerili tudi najbolj nizke temperature zraka. Sneg načeloma na rastline deluje kot toplotni izolator in za tiste poljščine, ki jih je pokril sneg, je to dobro, žal pa lahko na sadnem drevju sneg povzroči še kakšno dodatno težavo zaradi polomljenih vej, je opozorila agrometeorologinja.

Nizke temperature dve jutri zapored

Na obseg škode po pozebi bo po njenih besedah vlivalo to, da bodo nizke temperature kar dve jutri zapored, sicer pa na prizadetost poleg sadne sorte in vrste vplivajo tudi lokalne značilnosti, kot je lega sadovnjakov, pa tudi prevetrenost območja, prav tako je škoda po pozebi odvisna od stanja rastlin.

"Splošna ocena je, da se lahko prve ocene poškodovanosti ugotavljajo šele junija, ko je za nami tudi junijsko trebljenje in ko se rastlina otrese odvečnih plodov, ki jih ne more prehraniti," je dodala Sušnikova.

V zadnjih dveh desetletjih je bilo kar nekaj spomladanskih pozeb, med drugim so v letih 2016 in 2017 povzročile močan izpada pridelka jabolk, pa tudi večine drugih sadnih vrst.

Glede na izmerjene aprilske temperature na meteorološki postaji na območju mariborskega letališča je bilo v 19-letnem obdobju med leti 1998 in 2017 kar v 14 letih minimalna temperatura aprila pod minus eno stopinjo Celzija, skupno pa je bila takšna temperatura v tem obdobju izmerjena 28 aprilskih dni, kažejo podatki iz poročila več strokovnjakov, ki je objavljeno na spletni strani KGZS.

"Če je teh stresov, od pozebe, suše, močnega vetra, toče in podobno veliko, rastline postanejo ranljivejše in manj odporne," je še opozorila Sušnikova. Sadjarji lahko odpornost rastlin dvigujejo z različnimi pripravki, vpliv pozebe pa zmanjšujejo tudi s tehnološkimi ukrepi, denimo oroševanjem.

Na KGZS pa so ob tem opozorili še, da če se bodo takšne razmere še nadaljevale, bi to lahko povzročilo težave tudi v vinogradih, kjer specialisti za vinogradništvo prav tako pregledujejo predvsem zgodnje sorte in morebitne posledice pozebe. Škoda pa je in bo lahko nastala tudi v vrtnarstvu, so opozorili v KGZS.

Čebelarska zveze Slovenije

Kot so sporočili iz Čebelarske zveze Slovenije, pozeba takšne stopnje povzroči ogromno škode tudi v čebelarstvu. "Poleg prizadetosti sadnega drevja je močno prizadeta tudi akacija, ki je za čebelarstvo izredno pomembna rastlina in v letih brez pozebe predstavlja tretjino letne proizvodnje medu," so pojasnili.

Kakšna je škoda pri ostalih za čebelarstvo pomembnih rastlinah, kot so javor, lipa, kostanj, smreka in jelka, je težko oceniti. Izgube pa so pričakovane tudi pri čebeljih družinah, saj ob tako nizkih temperaturah težko ohranjajo primerno temperaturo za ogrevanje gnezda in pri čebelah, ki so za oskrbo z vodo prisiljene zapustiti panj, so izpostavili.

Po podatkih Arsa so davi na vseh merilnih mestih po državi izmerili temperature pod ničlo, le v Kopru ne, tam je bila najnižja temperatura 1,3 stopinje Celzija. Najnižjo temperaturo so izmerili v Novi vasi na Blokah, minus 20,6 stopinje, kar je nov uradni slovenski rekord za april. Prejšnji s te lokacije je minus 18 stopinj, izmerjen 4. aprila 1970.