Nobelova nagrada za ekonomijo gre tokrat Williamu Nordhausu in Paulu Romerju

8. 10. 2018, 16:30 | Aktualno | Vir: STA
Nobelova nagrada za ekonomijo gre tokrat Williamu Nordhausu in Paulu Romerju (foto: xinhua/sta) xinhua/sta

Nobelovo nagrado za ekonomijo si letos delita Američana William D. Nordhaus in Paul M. Romer za vključitev vidika podnebnih sprememb in tehnološkega razvoja v dolgoročne makroekonomske analize, je danes objavila Kraljeva švedska akademija.

Ekonomista sta si nagrado prislužila za oblikovanje metod, ki naslavljajo nekatera ključna vprašanja današnjega časa glede ustvarjanja trajnostne in vzdržne gospodarske rasti. "Nagrajenca ne dajeta končnih odgovorov, so nas pa njune ugotovitve pripeljale znatno bližje odgovoru na vprašanje, kako lahko dosežemo trajnostno in vzdržno gospodarsko rast," so zapisali v obrazložitvi.

"Ekonomija se v svojem bistvu ukvarja z upravljanjem redkih naravnih virov. Narava določa glavne omejitve gospodarske rasti in naše znanje določa, kako dobro se s temi omejitvami soočamo," navaja akademija in dodaja, da sta nagrajenca močno razširila obseg ekonomskih analiz z oblikovanjem modelov, ki pojasnjujejo medsebojni vpliv tržnega gospodarstva ter narave in znanja.

Nobelova nagrajenca

  • Nordhaus, leta 1941 rojeni profesor ekonomije na univerzi Yale, je oblikoval model, ki upošteva vpliv gospodarstva na podnebne spremembe, vključuje pa teorije in empirične rezultate s področij fizike, kemije in ekonomije. Model uporabljajo med drugim za simulacijo učinka podnebnih ukrepov, kot je npr. obdavčenje emisij CO2.

 

  • Romer, leta 1955 rojeni profesor na newyorški NYU Stern School of Business, med drugim je bil od oktobra 2016 do januarja letos glavni ekonomist pri Svetovni banki, proučuje, kako je lahko znanje gonilo dolgoročne gospodarske rasti. Pretekle makroekonomske raziskave so poudarjale, da so glavno gonilo rasti tehnološke inovacije, niso pa odgovorile na vprašanje, kako ekonomske odločitve in tržni pogoji vplivajo na ustvarjanje novih tehnologij. Romer je to težavo rešil z ugotovitvami, kako ekonomske sile vplivajo na pripravljenost podjetij, da ustvarjajo nove ideje in inovacije. Njegova teorija pojasnjuje, v čem se ideje razlikujejo od drugih dobrin in kako za uspešno delovanje na trgu potrebujejo posebne pogoje, navaja akademija.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri