Nobelova nagrada za literaturo letos ameriški pesnici Louise Glück

Leta 1968 je izdala prvo pesniško zbirko Firstborn in bila kmalu priznana kot ena najvidnejših pesnic v sodobni ameriški literaturi. Objavila je 12 pesniških zbirk in nekaj zvezkov esejev o poeziji. Značilnost vseh je prizadevanje za jasnost. Njena osrednja tema ostajajo otroštvo in družinsko življenje, tesen odnos s starši ter brati in sestrami. V njenih pesmih jaz posluša, kaj je ostalo od njegovih sanj in zablod, in nihče ne more biti strožji kot ona v soočanju z iluzijami o sebi.

A čeprav nikoli ne bi zanikala pomena avtobiografskega ozadja, je ne gre šteti za izpovedno pesnico. Louise Glück išče univerzalno in pri tem črpa navdih iz mitov in klasičnih motivov, ki so del večine njenih knjig. Glasovi Didone, Perzefone in Evridike - zapuščeni, kaznovani, izdani - so maske za jaz v preobrazbi, tako osebni kot splošno veljavni, piše v utemeljitvi.

Z zbirkami, kot sta The Triumph of Achilles (1985) in Ararat (1990), je našla vse več občinstva tako v ZDA kot drugod. V Araratu so zbrane tri značilnosti, ki se nato ponovijo v njenem pisanju: tema družinskega življenja, stroga inteligenca in prefinjen občutek za kompozicijo, ki zaznamuje knjigo kot celoto.

Sama je poudarila, da je v teh pesmih spoznala, kako v poeziji uporabiti običajno dikcijo. "Varljivo naravni ton je osupljiv. Naletimo na skoraj brutalno neposredne podobe bolečih družinskih odnosov. Je odkrito in brezkompromisno, brez sledi pesniškega okrasja," navaja utemeljitev.

O svoji poeziji je veliko razkrila v svojih esejih, kjer navaja nujni ton pri Eliotu, umetnost notranjega poslušanja pri Keatsu ali prostovoljno tišino pri Georgu Oppnu. A po svoji strogosti in nepripravljenosti sprejeti preprosta načela vere bolj kot katera koli druga pesnica spominja na Emily Dickinson.

"Louise Glück se ne ukvarja le z napakami in spreminjajočimi se življenjskimi razmerami, ampak je tudi pesnica radikalnih sprememb in ponovnega rojstva, kjer je skok naprej storjen iz globokega občutka izgube," so zapisali pri akademiji. V eni svojih najbolj cenjenih zbirk The Wild Iris (1992), za katero je leta 1993 prejela Pulitzerjevo nagrado, v pesmi Snowdrops opisuje čudežno vrnitev življenja po zimi.

Odločilni trenutek sprememb pri pesnici pogosto zaznamujeta humor in duhovitost

Zbirka Vita Nova (1999) se zaključi z verzom: "Mislila sem, da je moje življenje končano in moje srce strto. / Potem sem se preselila v Cambridge." Naslov namiguje na Dantejevo klasiko Novo življenje, ki novo življenje praznuje v preobleki svoje muze Beatrice. Pri Louise Glück pa je praznovanje bolj izguba razpadle ljubezni.

Louise Glück se je rodila leta 1943 v New Yorku in živi v Cambridgeu v zvezni državi Massachusetts. Ob tem je profesorica angleščine na univerzi Yale v Connecticutu. Po pisanju francoske tiskovne agencije AFP je četrta ženska, ki je v zadnjem desetletju prejela Nobelovo nagrado za književnost, in šele 16., odkar so jo leta 1901 prvič podelili.

Nagrado, ki združuje medaljo in deset milijonov švedskih kron, bi običajno prejela iz rok švedskega kralja Carla XVI. Gustafa v Stockholmu 10. decembra, na obletnico smrti znanstvenika Alfreda Nobela. Vendar so zaradi koronavirusa podelitev odpovedali in jo nadomestili s televizijsko slovesnostjo, ki bo prikazala, kako dobitniki nagrade prejemajo v svojih državah.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord