Novo najvišje drevo v Sloveniji je 67 metrov visoka Pečovniška duglazija

Hkrati šesto najvišje v Evropi

22. 4. 2021, 10:20 | Aktualno | Vir: STA

                            Novo najvišje drevo v Sloveniji je 67 metrov visoka Pečovniška duglazija (foto: Profimedia) Profimedia

Okoli 140 let stara Pečovniška duglazija iz Mestnega gozda v Pečovniku pri Celju je novo najvišje drevo v Sloveniji. Celjski gozdarski strokovnjaki so mu pripisali 67,02 metra višine, kar je dobre štiri metre več od Sgermove smreke na Koroškem, ki ostaja najvišje slovensko avtohtono drevo. Najvišje slovensko drevo je hkrati šesto najvišje v Evropi.

Večletne raziskave dreves v Mestnem gozdu na južnem obrobju Celja so pokazale, da na tem območju rastejo gozdovi najvišjih dreves, ki dosegajo skoraj dvakratno povprečno višino dreves srednjevropskih gozdov, so sporočili iz celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.

Novo najvišje drevo v Sloveniji je po oceni stroke staro okoli 140 let in je v dobrem zdravstvenem stanju. Kot so pojasnili na zavodu, duglazija naravno raste v zahodnem delu Severne Amerike. V Evropo so jo prinesli leta 1827. Najprej so jo sadili kot okrasno drevo v parkih, po letu 1880 pa v obliki večjih nasadov tudi v gozdovih.

V Mestnem gozdu v Pečovniku pri Celju so prve duglazije posadili leta 1883. Duglazija raste hitro, proizvaja odličen les in je dokaj odporna proti suši in škodljivcem. Pogosto jo z vidika soočanja s podnebnimi spremembami predstavljajo kot veliki up za evropske gozdove, vendar njen vpliv na naravne gozdne ekosisteme po pojasnilih zavoda še ni v celoti raziskan in pojasnjen.

V zadnjih dveh desetletjih so celjski gozdarji načrtno spremljali rast duglazij v Mestnem gozdu. Skupina gozdarskih strokovnjakov, ki jo vodi Robert Hostnik, je doslej evidentirala 210 velikih dreves duglazije. Od 101 drevesa, ki jim je bila izmerjena višina, jih 46 odstotkov presega višino 50 metrov, 10 odstotkov pa višino 55 metrov. V srednji Evropi sicer odrasla gozdna drevesa zrastejo do višine od 30 do 35 metrov, 40 metrov pa presežejo le redko.

Terenske meritve duglazij se izvajajo s sodobnimi instrumenti in s pomočjo LIDAR laserskih posnetkov terena. Pri najvišjih drevesih se po pojasnilih zavoda meritve dodatno preverjajo z najzanesljivejšo metodo merjenja z merskim trakom in plezanjem na drevo. Pri teh sodeluje izkušeni plezalec in arborist Rado Nadvešnik.

Po dostopnih informacijah zavoda je Pečovniška duglazija tudi šesto najvišje izmerjeno drevo v Evropi. Če bi upoštevali le drevesa, ki so bila izmerjena z najzanesljivejšo metodo z merskim trakom in plezanjem na drevo, pa je duglazija iz Pečovnika celo drugo najvišje izmerjeno drevo v Evropi, so dodali.