V čakanju na novega Križaja: Marko Grilc, Rok Flander, David Primožič ...

Marko Grilc

- freestyle snowboarder/deskar na snegu prostega sloga

»Včasih me je na vrhu strah kot psa, a ko spustim vrv in se čez rob gore vržem v zasneženo globino, ostane samo še čist, nepopisen užitek!« Tveganje in domala vsakodnevni beg pred smrtjo, ki se za njim redno podi v obliki snežnih plazov, ledu in večdesetmetrskih skalnih previsov, je tisto, zaradi česar je 23-letni Ljubljančan Marko Grilc najboljši slovenski freeride deskar (deskanje zunaj smučišč). Kot majhnega ga je brat prestavil s smuči na desko in mu odprl pot do štirih naslovov svetovnega mladinskega prvaka, s čimer je resno kandidiral tudi za medaljo v snežnem kanalu na olimpijskih igrah. Trdo je treniral, si s prijatelji celo najel stanovanje pod avstrijskim ledenikom Dachstein, a ... A kaj, ko se mu je življenjski sen razblinil ob mačehovskem odnosu bolj ali manj le alpincem in nordijcem naklonjene Smučarske zveze Slovenije in ga na olimpijske igre v Salt Lake City sploh niso poslali. To ga je tako raztogotilo, da je Triglav zamenjal s šahovnico in nekaj časa celo nastopal pod hrvaško zastavo. Sicer pa ga tekme pravzaprav niti ne zanimajo več in se na njih pojavlja zgolj še zato, da izpolni medijske zahteve pokroviteljev. Mladenič je namreč član Burton Teama, kamor privijugajo in priskačejo le najboljši med najboljšimi, njihova naloga pa je predvsem snemanje filmov, v čemer Marko neizmerno uživa. »V freestyle bordanju ne gre za treninge in tekme. Gre za način življenja. Snemanje filmov in krajših videoklipov je zaradi ekstremnih terenov in trikov nevarna in naporna zadeva, a to je adrenalin, za katerega živim.«

Rok Flander

- race snowboarder/deskar na snegu alpskega sloga

Sveže pečeni svetovni prvak. Car. Po osvojitvi naslova najboljšega na svetu v paralelnem veleslalomu ga je najbolj bolelo, da uspeha ne more bučno proslaviti. Razlog: naslednji dan je moral še enkrat na stop­ničke, tokrat po bronasto medaljo za tretje mesto v paralelnem slalomu. Dvojno slavje se je tako vendarle začelo in dasiravno je imelo njegovo zmagoslavje lepotno napako – Slovenci smo navajeni slaviti tiste na dveh smučkah –, se je z Rokom veselila vsa Slovenija, še najbolj pa njegova rodna Dragočajna. 27-letnik je z dvema medaljama na SP nadgradil uspeh timskega kolega Dejana Koširja (zlato na SP 2003), s katerim sta se dolga leta (na smučiščih in zunaj njih) dajala za naziv najboljšega na sončni strani Alp.

Kralj deskanja na snegu je zanimiv tudi zato, ker v življenju ne mara tako imenovanega mainstreama in se mu poskuša kar se da na daleč ogibati. »To mi še najbolje uspeva, ko se posvetim svoji drugi ljubezni – srfanju. Čeprav so organizacija in finančno stanje v slovenskem bordanju daleč od alpincev, mi uspehi prinesejo dovolj denarja, da po vsaki zimi odpotujem. Odpotujem, da srfam.« Rok je svoje srfarsko znanje tako izpilil, da bi s svojo desko in jadrom prav lahko tudi tekmoval, a ima druge namene: vratolomne skoke in druge vragolije z južnih morij bo ovekovečil na filmski trak in Slovencem svojo morsko plat predstavil v prvem tovrstnem dokumentarcu domače produkcije. Komaj čakamo.

David Primožič

- telemark smučar

Telemark je klasika in tudi David Primožič je klasičen — klasičen šampion. 29-letni Tržičan se je z naslovom najboljšega zemljana v telemark sprintu okitil čez lužo v Big Mountainu leta 2003, za posladek pa dodal še drugi mesti v drugih dveh telemark disciplinah, veleslalomu in kombinaciji.

Kakopak tudi Gamsa, kot ga kličejo prijatelji, v življenju poganja adrenalin, ta pa je pri telemarku prav posebne vrste. »Sprosti misli, sprosti peto je naše življenjsko vodilo. Ko si pri veliki hitrosti samo s prednjim delom čevlja v stiku s podlago in te za naslednjimi vratci čaka skok, pri katerem nese kar pošteno daleč, je občutek nepopisen.« Povsem drugačen pa je eden izmed mnogih Primoževih hobijev. »Ribolov je v resnici čas, ko se popolnoma umirim in telo odpočijem od stresa, ki ga doživljam na tekmovanjih, pri spuščanju z gorskim kolesom, preganjanju po nogometnem in hokejskem igrišču ter predvsem med smučarskimi skoki, ki jih v pravi skakalni opremi naredim vsaj 50 na sezono.«

Saša Farič

- ski cross/smučarski kros

Da tudi po žilah deklet teče adrenalin, dokazuje Saša Farič, ki se že pet let meri z najboljšimi na svetu v smučarskem krosu, disciplini v kateri velja za pravi fenomen: zmagala je že kar na prvi tekmi najvišjega ranga, na kateri se je pojavila! Bivša 22-letna alpinka je pretepanje s količki zamenjala za komolčenje s tremi (na nekaterih tekmah tudi petimi) tekmicami, ki po skupnem startu oddrvijo v dolino. »Poleg razburljivih dotikov med tekmovalkami, dvignjenih ovinkov in kameljih skokov sta mi v tem športu predvsem všeč sproščenost in prijateljstvo med tekmeci,« razlaga Saša miselnost vseh freestylerjev in dodaja, da jo na tekmovanjih ponese razpoloženje ob progi. To doseže vrhunec na vsakoletnih ameriških Winter X-Games, ki so nekakšna olimpijada ekstremnih športnikov. Na ta veledogodek se zgrne tudi po 50 tisoč ljudi in Saša jih je tudi letos ob koncu januarja dvigala na noge. Prvič se ji je uspelo uvrstiti v finale in samo majcena nepazljivost na zadnji tretjini proge ji je iz rok izpulila medaljo. »Tak in prav zato zanimiv je ta šport. Dokler ne prevoziš ciljne črte, te lahko tekmice nabrišejo. Ali pa ti njih!« S petim mestom je Saša dosegla vrhunski rezultat in bila celo uspešnejša od Američana Darona Rahlvesa (6.), ki je pri fantih po koncu svoje alpske kariere prava zvezda tega norega športa.

Bine Žalohar

- slope style smučar/smučar snežnih parkov

Po railih (kovinskih ograjah), long railih (dolgih in zavitih ograjah), boxih (ploskih škatlah) in jumpih (skakalnicah) svoje smučke uničuje slovenski vlečni konj ene najmlajših disciplin novega smučanja Bine Žalohar. Dvajsetletni ljubitelj spusta z gorskimi kolesi je že tri leta zasvojen s furanjem po snežnih parkih, kjer z iskricami izpod smuči izvaja najrazličnejše dih jemajoče trike. Pri tem ima nemalo težav, kajti edini kolikor toliko pravi snežni park v domovini je na Voglu. Prepuščen svoji iznajdljivosti tako največ trenira v Avstriji, »kjer so parki desetkrat večji kot pri nas, a še vedno prava miniatura tistih, ki jih imajo čez lužo. Tam so v parke spremenjena cela smučišča; drug svet,« s cmokom v grlu pripoveduje zmagovalec Freestyle desanta in Milka Toura lanske sezone ter dodaja, da tudi v slopu tekmovalce družita neverjetna kolegialnost in način življenja: »S fanti in puncami skupaj študiramo trike, si pomagamo in drug drugega ženemo naprej. Uspešno izvedenega trika kolega se veselimo prav vsi.« Njegov največji cilj je postati član profesionalnega tima in snemati filme za največje svetovne opremljevalce. Le-ti so največkrat tudi prireditelji velikih eventov (tekmovanj), za katere potrebuješ posebno povabilo, in Bine si je za letos prismučal vsaj tri. »Na teh spektaklih bi rad pokazal, kar znam, in si odprl pot do sanj – rednega udeleževanja na X-Games v Ameriki ter posledično pojavljanja na veliki sceni.«

Matevž Petek

- big air deskar

Po štajerskem gričevju je svoje prve adrenalinske šoke doživljal danes 23-letni vodilni slovenski deskar v prostem slogu, ki že nekaj let raztura na velikih skakalnicah, Matevž Petek. Čeprav mu na letošnjem svetovnem prvenstvu v Arosi ni uspelo ubraniti srebrne medalje z Whistler Mountain, je lani drugouvrščeni big-airovec v skupnem seštevku svetovnega pokala vseeno srčno slavil zmago – zmago alpskega kolega Flandra. »Nič, na svetovnem prvenstvu tokrat ni šlo, zato pa se še naprej bojujem za prvo slovensko freestylersko zmago v skupnem seštevku big aira,« svoje cilje razkriva Celjan, eden tistih iz novega vala smučarije, ki mu adrenalin in zmage na tekmah pomenijo več kot snemanje filmov, »za katere bo že še čas«. Strastni ljubitelj motokrosa in kajtanja (zmajanja na vodi) zase pravi, da noče biti zvezda, a ga kot takega obravnavajo vsi deskarski navdušenci, prav tako pa njegovi delodajalci v profesionalnem Nitro International Teamu. Našemu kralju vratolomnih skokov so že obljubili, da ga bodo v prihodnjem letu ob nadaljevanju vrhunskih rezultatov za nagrado popeljali na zvezdniške X-Games v ZDA. Ker je poleg Matevža v Sloveniji mnogo nadarjenih mladih deskarjev, ki bi tudi sami radi premagovali zakone težnosti in preverili, koliko jih je v hlačah, si šampion želi čim več parkov tudi na Kranjskem. »Pri nas je težava ta, da se vse gleda skozi denar, a prej ali slej bo tudi med zaplankanimi Slovenci posijalo sonce in kmalu bomo poleg parka na Voglu dobili še kakšnega.« Na Celjski koči je z nasveti pri načrtovanju pomagal kar sam in v letos odprtem akrobatskem parku bo gotovo večkrat po zraku frčal tudi nihče drug kot domači svetovni podprvak. Glave dol!

Rok Bulc

Foto: Samo Vidic/Red Bull Photofiles,

Thomas Bachmann,

Dejan Ogrinec,

Urban Cerjak,

SZS SX,

Eric Lars Bakke/Shazamm/ESPN Images,

Urban Cerjak

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ