Nuška Čakš Jager: Beležimo visok porast okužb, ki se razvijejo pri ljudeh v karanteni

26. 8. 2020, 12:11 | Aktualno | Vir: STA

                            Nuška Čakš Jager: Beležimo visok porast okužb, ki se razvijejo pri ljudeh v karanteni (foto: Tamino Petelinšek/STA) Tamino Petelinšek/STA

Slovenija v zadnjem času beleži izjemno visok porast odstotka okužb, ki se razvijejo pri ljudeh v karanteni. Okužba se namreč razvije pri 10 odstotkih ljudi z odrejeno karanteno, kar kaže, da gre za pomemben ukrep za obvladovanje okužb, je na novinarski konferenci povedala Nuška Čakš Jager iz NIJZ. Umiritve števila okužb zaenkrat ne pričakuje.

V Sloveniji smo v torek potrdili 36 okužb ob 1439 testiranjih. Po besedah namestnice predstojnika Centra za nalezljive bolezni v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Čakš Jagrove gre za visoko število testiranj, ki nas uvršča v sam vrh evropskih držav.

Potrjeno število novih okužb med zdravstvenimi delavci po besedah Čakš Jagrove ne narašča drastično, so pa v torek zabeležili eno novo okužbo v enem izmed domov za starejše. Enako kot vse poletje je še vedno zaznati visok odstotek okužb med mladimi.

Od 36 potrjenih okužb v torek je bilo sedem vnosov iz tujine, od tega po dva iz Hrvaške in Nemčije. Prav vnosi iz tujine po njenih besedah v zadnjem času predstavljajo visok odstotek vseh okužb. V zadnjih tednih je bilo takih vnosov kar 323. Največ jih je bilo iz Hrvaške, BiH, Srbije in Kosova, je povedala.

Glede na trenutne podatke, ki kažejo, da smo presegli 20 dnevnih okužb na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh, za zdaj po besedah Čakš Jagrove o umiritvi števila okužb še ne moremo sklepati.

Ob vprašanju, kaj meni o tem, da nekateri ne želijo nositi mask, na primer v trgovini, je poudarila, da je vsak odgovoren zase, hkrati pa tudi za širšo skupnost. "Prosim vse, ki želijo brez mask izvajati določene aktivnosti, kjer so zaželene maske, da tega ne počno," je pozvala. V zvezi z vprašanjem, ali je možno, da se nekdo z novim koronavirusom okuži dvakrat, pa je dejala, da to še ni razčiščeno. "Raziskovanje virusa še vedno ni na taki stopnji, da bi lahko to potrdili," je dejala.

Pomisleki pred začetkom šole

Pred 1. septembrom, ko bodo v šole odšli vsi učenci in dijaki, se med nekaterimi šolskimi delavci pojavljajo pomisleki, ali so priporočila, ki jih je pripravil NIJZ, izvedljiva. Po besedah Čakš Jagrove so skušali vse ukrepe čim bolj "približati najboljši možni izvedljivosti". "Zavedamo se, da je težko pripraviti tako praktična navodila, da bo vse popolnoma jasno, je pa namen najboljši. Iz navodil moramo izbrati tisto, kar je v največji meri možno narediti," je dodala.

Po besedah vladnega govorca Jelka Kacina je sicer manj kot teden dni pred začetkom šolskega leta cilj vseh, da v šolsko leto vstopimo zdravi in predvsem da zdravi tudi ostanemo. "Vse naše moči so zato trenutno usmerjene v pravočasno odkrivanje na novo okuženih in predvsem v preprečevanja vnosa in širjenja okužb med učenci in dijaki pa seveda tudi in še zlasti med učitelji in ostalimi zaposlenimi v šolah," je dejal.

Učence in dijake ter njihove starše je znova pozval, da spremljajo svoje zdravstveno stanje in stanje svojih otrok ter naj bodo pozorni na morebitne znake okužbe, ob sumu na okužbo pa naj nemudoma obvestijo svojega zdravnika, pa tudi ravnatelja, da bi ta lahko organizacijo dela na šoli čim hitreje prilagodil. "Le z odgovornim ravnanjem vsakega izmed nas bomo lahko preprečili vnos in širjenje okužb znotraj in zunaj šolskih klopi," je poudaril Kacin. Zdravstvena inšpekcija po njegovih navedbah v teh dneh prioritetno nadzira spoštovanje karantenskih odločb, še zlasti mlajših državljanov.

Kacin je spomnil, da se bo popoldne na Brdu z aktualnim epidemiološkim stanjem seznanila tudi vlada, ki bo nadaljevala prejšnji teden prekinjeno razpravo o pripravah institucij na pričakovani jesenski val širjenja covida-19. Današnja javna predstavitev na novinarski konferenci je tako po njegovih besedah le del poglobljene predstavitve, ki bo podlaga popoldanske razprave.

Sprememba na seznamu

Na vprašanje, ali bo vlada v četrtek odločala tudi o spremembah pri uvrstitvi na sezname epidemiološko varnih oziroma nevarnih držav, je pojasnil, da bodo na podlagi današnje ožje razprave v okviru vlade pripravljene tudi podlage za morebitno četrtkovo odločanje na vladi. "V tem trenutku nas manj zanima število okuženih v 14 dneh v posameznih državah, ampak nas bolj zanima, koliko vnosov imamo iz te posamezne države," je dejal.

Pri tem je tudi pojasnil, zakaj je v nekaterih primerih dostop na Hrvaško s povratkom brez karantene mogoč, iz nekaterih drugih držav v smeri jugovzhodne Evrope pa ne. Kot je navedel, imamo v odnosih z našimi štirimi sosedami nek poseben pristop, ki temelji na zgodovinskih dejstvih, tudi na dejstvu, da imamo v teh državah manjšine, obmejno in čezmejno sodelovanje, dnevne in tedenske migrante, pa tudi bilateralne sporazume, ki nas zavezujejo k večji fleksibilnosti, "zato moramo te države obravnavati posebej". Prav tako so te države članice EU, je še dodal.

Po njegovih besedah sicer zaenkrat ni nobenih najav, da bi se število novookuženih na Hrvaškem, ki jo je Slovenija prejšnji teden uvrstila na rdeči seznam, lahko v kratkem času zmanjševalo, ugotavljajo pa, da je teh vnosov od prejšnjega tedna bistveno manj, saj so se Slovenci po prvih opozorilih, objavljenih sredi avgusta, že začeli vračati.

Namen je, da bi čim več tistih, pri katerih se bo okužba razvila in gredo v šolski sistem kot učenci, dijaki ali učitelji in profesorji, pravočasno identificirali, izločili iz šolskega sistema in tako omogočili, da "šola krene na polno", je poudaril Kacin. Ali in kdaj bi se v šoli ukvarjali s kakšnim drugim scenarijem (denimo modelom C), pa je po njegovih navedbah stvar razvoja dogodkov.