14. 11. 2021, 12:15 | Vir: STA
Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika opozorila, da je zapis v ustavo treba prenesti še v prakso
Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika si v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije želijo vključujoče družbe oz. dostopnost na vseh področjih življenja. Slovenski znakovni jezik trenutno obsega le okrog 21.000 kretenj, kar je premalo za vključenost gluhih v vse sfere družbe, so zapisali v sporočilu za javnost.
Slovenski znakovni jezik je od junija letos vpisan v slovensko ustavo, s tem pa je priznan kot samostojni in avtohtoni jezik Slovenije. Znakovni jezik namreč ni enoten za ves svet, ampak obstajajo nacionalni znakovni jeziki. 27 držav članic Evropske unije, med njimi tudi Slovenija, je znakovni jezik že priznalo kot uradni jezik gluhe manjšine in ga statusno izenačilo z govorjenimi jeziki. Le pet držav EU pa ima pravico do znakovnega jezika vpisano v ustavo.
Nov 62.a člen v Ustavi RS je šele začetek novega poglavja v zgodovini skupnosti gluhih, poudarjajo v zvezi. Letos je bil poleg ustavnega zakona sprejet tudi Nacionalni program za jezikovno politiko.
"Pričakujemo, da bo država na podlagi obeh strateških dokumentov poskrbela za sistemski razvoj znakovnega jezika. Razviti je treba večjo bazo kretenj, uvesti predmet znakovni jezik v šolah, kjer se šolajo gluhi, raziskati slovnične značilnosti jezika ter ga implementirati v vse ravni življenja gluhih," je povedal sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart.
Juhart je opozoril, da je 21.000 slovenskih kretenj premalo, saj s toliko besedami operirajo slišeči osnovnošolci. Zaradi slabe razvitosti jezika in nedostopnega izobraževanja je tudi izobrazbena struktura gluhih najslabša med invalidi, pravi. "Nujen je tudi nadaljnji strokovni razvoj tolmačev in učiteljev znakovnega jezika, saj za zdaj ni študijskega programa, ki bi to omogočal," je dejal Juhart.
V Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije želijo tudi popolno sočasno podnaslavljanje televizijskih programov, gledaliških predstav oziroma vsega, kjer so prisotne osebe z izgubo sluha.
Predsednik Zveze gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič je dejal, da je letošnji dan slovenskega znakovnega jezika zgodovinski zaradi 62.a člena Ustave RS. Poleg tega pa je priložnost, da opozorijo na številne pomanjkljivosti na področju izobraževanja gluhih. "Letos so namreč štirje gluhi dijaki v šolah ostali brez tolmača. To je nedopustno in pozivam resorno ministrstvo k takojšnji rešitvi," je opozoril Veršič.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je pred slovenskim dnevom znakovnega jezika izpostavil, da je vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo prvi korak k polnemu uresničevanju pravic gluhih oziroma oseb z okvarami sluha. Pristojne poziva k pripravi podzakonskih predpisov, da se bodo pravice udejanjale še v praksi. Pričakuje tudi, da bo pripravljen zakon, ki bo urejal svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih, in da bo v DZ sprejet čim prej, so zapisali pri varuhu.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
