Ob dnevu preprečevanja samomora bo Ljubljanski grad rumeno-oranžno osvetljen

10. 9. 2021, 08:37 | Aktualno | Vir: STA

                            Ob dnevu preprečevanja samomora bo Ljubljanski grad rumeno-oranžno osvetljen (foto: profimedia) profimedia

Današnji svetovni dan preprečevanja samomorov od letos poteka pod novim geslom Ustvarjajmo upanje z dejanji, ki bo zaznamovalo prihodnja tri leta. V opozorilo na velik javno zdravstveni problem in v izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili, bo danes v ospredju rumeno-oranžna kombinacija, ki bo obarvala tudi Ljubljanski grad.

Vsak samomor tako ali drugače prizadene veliko število oseb, ki so posameznika, ki je umrl zaradi samomora, poznali ali si bili z njim blizu, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Po njihovih navedbah so žalujoči po samomoru bližnjega še posebej ogrožena, a žal velikokrat spregledana skupina.

"V znak solidarnosti z vsemi, ki jih je samomor prizadel, smo v Sloveniji že tretje leto zapored med različne javnosti in akterje razdelili rumeno-oranžno pentljo, ki je mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javno zdravstveni problem, in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili," so navedli na NIJZ. V ta namen bo danes z rumeno oranžnimi barvami osvetljen tudi Ljubljanski grad.

Letos bo z namenom ozaveščanja o duševnem zdravju s ciljem preprečevanja samomorov potekala že tretja dobrodelna kolesarska akcija Kilometri za življenje, so napovedali na NIJZ. Akcija se bo začela danes in bo trajala do 10. oktobra. Sodeluje lahko vsak, ki bo kolesaril kjerkoli v naravi ali a sobnem kolesu, pri tem posnel fotografijo in jo poslal organizatorjem akcije.

Vsako leto na svetu zaradi samomora umre okoli 800.000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi samomor, pojasnjujejo na NIJZ. Leta 2020 je za posledicami samomora v Sloveniji umrlo 369 oseb, od tega 295 moških in 74 žensk.

Umrljivost zaradi samomora pri nas upada že dve desetletji, je za STA pojasnila psihologinja Saška Roškar z NIJZ. Število je bilo tudi leta 2020 nižje kot leta 2019, ko je za posledicami samomora umrlo 394 ljudi. "Glede na to, da je bilo lani covidno leto, je ta številka spodbudna," je povedala Roškarjeva. Po njenih besedah podoben trend v lanskem letu opažajo tudi druge države po svetu.

Pojasnila išče v ugotovitvah, da v času družbenih kriz samomorilnost upade. Gre za situacije, ko grozi nevarnost od zunaj, na primer vojna ali pa virus. "Pandemija se je razširila po celem svetu in možno je, da smo imeli občutek, da smo vsi v istem čolnu," je navedla Roškarjeva. To pa je spodbujalo občutek povezanosti med ljudmi, čeprav se fizično niso smeli družiti.

Hkrati pa je opozorila, da se bodo lahko dolgoročni učinki pandemije pokazali šele čez čas, kar pa se bo posledično zakasnelo odražalo tudi na duševnem zdravju prebivalstva.

Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik, opominjajo na NIJZ. Če je stiska huda ali osebni zdravnik ni dosegljiv, pa svetujejo, da naj se oseba v stiski obrne na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani.

Podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo podporo nudijo tudi svetovalnica Klic v duševni stiski (01 520 99 00), zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (116 123), društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilje (080 11 55) in TOM telefon za otroke in mladostnike (116 111).

Pomoč prizadetemu lahko do neke mere ponudi vsak, je povedala Roškarjeva. "Če drugače ne, s tem, da vprašamo, kako se oseba počuti, izkažemo pozornost, naklonjenost, pa tudi skrb."