Ob osrednji proslavi dneva samostojnosti je Slovenija simbolno prevzela predsedovanje EU

26. 6. 2021, 09:26 | Aktualno | Vir: STA

                            Ob osrednji proslavi dneva samostojnosti je Slovenija simbolno prevzela predsedovanje EU (foto: STA/Daniel Novakovič) STA/Daniel Novakovič

Slovenija je 30-letnico samostojnosti obeležila z več dogodki. Na Trgu republike v Ljubljani je potekala državna proslava, na kateri je predsednik republike Borut Pahor izpostavil pomen skupnih ciljev, sodelovanja in premagovanja razlik za gradnjo boljše skupne prihodnosti. Na proslavi so obeležili tudi prevzem predsedovanja Slovenije Svetu EU.

Pahor je v govoru dejal, da smo vsi različni, na nek način vsak svoje barve, a nobene ne smemo izločiti iz mavrice. Izpostavil je tudi, da je za politično sodelovanje in oblikovanje potrebne enotnosti bistvena vodilna misel, okoli katere se oblikuje soglasje oziroma enotnost. Tistemu, ki bo sposoben najbolj prepričljivo ponuditi temeljne zamisli o tem in se bo na to osredotočil brez skušnjav po posebnih strankarskih ali ideoloških ciljih, se po Pahorjevi oceni ni treba bati za široko ljudsko podporo.

V nadaljevanju je zbrane nagovoril tudi premier Janez Janša, ki je na proslavi od portugalskega zunanjega ministra Augusta Santosa Silve simbolično prevzel štafeto predsedovanja Svetu EU. Ob tem je Janša poudaril, da je ob 30. rojstnem dnevu samostojne in neodvisne Slovenije čas, da se ozremo tudi v naslednja tri desetletja. "Vidimo Evropo, vodilno po svobodi in kvaliteti življenja, dom pravičnosti in blaginje. Vidimo Slovenijo in Evropo, kot prostor dinamičnega in svobodnega izražanja mnenj, medsebojnega sodelovanja, spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava," je dejal.

Napovedal je, da bo Slovenija v prihodnjih šestih mesecih v svoji usklajevalni vlogi naredila vse, da bo okrevanje po epidemiji v Evropi hitro in učinkovito ter da bodo čim prej vzpostavili bistvene elemente za večjo odpornost unije zoper naslednje krize.

Proslave so se udeležili tudi gosti iz sosednjih držav. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je poudaril, da EU temelji na vrednotah svobode, demokracije in vladavine prava. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je Slovenijo v nagovoru označil za pomembno sosedo in gospodarsko partnerico Avstrije, ki je ni mogoče več odmisliti iz evropskega prostora. Madžarski predsednik vlade Viktor Orban, hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković in italijanski zunanji minister Luigi Di Maio pa so izpostavili tesno povezanost svoje države s Slovenijo. Tuje goste je Janša pred tem gostil tudi na večerji v vili Podrožnik.

Kljub jubileju pa tudi tokrat ni bilo enotne udeležbe na proslavi. Še pred uradno proslavo so Prešernov trg in okoliške ulice napolnili petkovi protestniki in drugi obiskovalci alternativne proslave ob dnevu državnosti, ki so ga poimenovali Praznik ljudstva. Na njem so izražali nezadovoljstvo z aktualno oblastjo. Zbrane na alternativni državni proslavi so nagovorili predstavniki različnih družbenih sfer, med udeleženci pa so bili tudi predstavniki dela opozicije.

Ob dnevu državnosti sta potekali tudi slavnostni seji DZ in DS. Kot je v nagovoru dejal predsednik DZ Igor Zorčič, država ni samo ponos, temveč je predvsem zaveza in odgovornost. Prepričan je, da moramo brez izgovorov stremeti k državi, v kateri ni nihče spregledan, v kateri je zagotovljeno neodvisno sodstvo in varstvo temeljnih človekovih pravic in v kateri je zagotovljeno svobodno delovanje medijev.

Predsednik DS Alojz Kovšca, ki je bil slavnostni govornik na seji DS, pa je menil, da smo lahko le združeni tako kot pred 30 leti nepremagljivi tudi danes. Časi niso nič manj zahtevni in turbulentni, je dejal. Pozval je, da 30. jubilej naše države izkoristimo kot novo priložnost, da si povrnemo "zabarantano zaupanje v prihodnost s spravo razdeljene preteklosti".

V predsedniški palači so ob dnevu državnosti tradicionalno odprli vrata obiskovalcem. Sprejel jih je predsednik republike Pahor, ki je v nagovoru poudaril, da je Slovenija, ki je pred 30 leti nastala v naročju ljudske enotnosti, rojena za uspeh. Po njegovih besedah je država v treh desetletjih dosegla velik razvoj.

Popoldne pa je Pahor sprejel svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, notranjega ministrstva in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo. Ob tem je izpostavil pomen žrtev osamosvajanja, ki so neizbrisno zapisani v temelje države in pozval k sprejetju rešitev, s katerimi se bo država oddolžila za njihov prispevek k nastanku države.

Na ljubljanskih Žalah je Pahor položil tudi venec pri Pomniku padlim v vojni za Slovenijo. Pri tem so ga spremljali minister za obrambo Matej Tonin, minister za notranje zadeve Aleš Hojs, načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš in generalni direktor policije Anton Olaj. Popoldne pa je na Kongresnem trgu v spremstvu predsednika DZ Igorja Zorčiča položil venec ob Spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam.

Ob 30. obletnici prevzema nadzora Slovenije nad svojim zračnim prostorom so na letališču Jožeta Pučnika na Brniku odkrili spominsko obeležje. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je v nagovoru poudaril, da je živeti v samostojni državi velik privilegij. Po njegovih besedah smo pred tremi desetletji uspeli, ker smo imeli razum in pogum. Samozavest, upanje in enotnost slovenskega naroda pa so po njegovi oceni oblikovali moč, ki je ni mogel zatreti nihče.

Slovenija je ob 30. obletnici osamosvojitve prejemala čestitke tudi iz tujine. Pahorju so med drugim čestitko poslali voditelji Italije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Češke, Slovaške, Rusije, Japonske, Belgije, Švedske in ZDA. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je zapisal, da državi bogatijo pogosti stiki na ravni civilne družbe in obeh manjšin. Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen pa je izpostavil, da je razvoj odličnih dvostranskih odnosov med Avstrijo in Slovenijo v zadnjih tridesetih letih pomembno pripomogel k blaginji in napredku obeh držav. V nekaterih državah so ob slovenskem državnem prazniku v barve slovenske zastave obarvali svoje znamenitosti.

Čestitke so se vrstile tudi iz slovenskih političnih vrst. V parlamentarnih strankah so izpostavili dosežke v zadnjih treh desetletjih, v delu opozicijskih strank, ki so napovedali, da se ne bodo udeležili osrednje državne proslave, pa so bili ob tem tudi kritični do potez aktualne vlade. Vse dobro Sloveniji so zaželeli tudi v institucijah EU in evroposlanci iz Slovenije.

Pripravila Lara Draškovič