Ob prazniku dela številna kresovanja, budnice in zabavna druženja

Letošnja dvodnevna prvomajska prireditev na Rožniku, ki jo prirejajo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ter konfederacije Pergam, Neodvisnost in sindikatov javnega sektorja, bo potekala pod geslom Povezujemo. Na kresovanju z začetkom v nedeljo ob 19. uri bodo navzoče nagovorili sindikalni voditelji, prižig kresa pa je napovedan ob 22. uri.

Letos bodo prvič na dan kresovanja organizirali tudi pohod na Rožnik, in sicer v okviru kampanje Evropske konfederacije sindikatov za dvig plač delavcev in delavk v Sloveniji.

Naslednji dan bodo zjutraj v Ljubljani od 7. ure naprej budnice, ob 10.30 pa proslava, na kateri bo zbrane nagovoril župan Zoran Janković. Na praznik dela bodo vsem delili rdeče nageljne.

V Mariboru bo kresovanje znova v Koblarjevem zalivu, kjer bo govornik predsednik Sinlesa Lojze Raško. Na Ptuju bo osrednja slovesnost ZSSS in kresovanje ob počastitvi praznika dela na prireditvenem prostoru pod gradom in na griču Panorama, v Murski Soboti v Mestnem parku in v Gornji Radgoni na Tratah.

Poleg sindikatov bodo kresovanja po Sloveniji organizirala tudi različna lokalna društva in organizacije.

V Novi Gorici bodo prvomajsko dogajanje povezali s 70-letnico mesta. Že v soboto popoldne bodo članice Aktiva mestnih žena Goričanke na ploščadi pri Goriški knjižnici Franceta Bevka pletle bršljanovo kito za mlaj, v katero bodo v počastitev jubileja mesta vpletle tudi 70 ročno izdelanih vrtnic. Na Trnovski planoti pa bodo že od jutra pripravljali mlaj, ki ga bodo furmani v nedeljo pripeljali pred novogoriško mestno hišo. Kres bodo v Borovem gozdičku prižgali taborniki.

V Kamniku bodo letošnje praznovanje 1. maja združili z odprtjem prenovljenega gostišča na Starem gradu, kjer bodo v ponedeljek prostovoljcem, ki so pred dvema letoma pomagali očistiti eno lepših razglednih točk v Kamniku in tako omogočili prenovo gostišča, postregli z golažem.

Kresovanje bo tudi na Grajskem obzidju v Ajdovščini. V Zasavju so napovedali največje kresovanje v Kisovcu v Zagorju ob Savi, v Celju bo tradicionalno kresovanje na Špici, v Velenju pa naj bi največji kres zagorel na Gorici, na travniku pod Belim dvorom. Krajani so ga postavili že sredi aprila, saj so material zanj nabrali v dveh čistilnih akcijah.

Zaradi neurejenega lastništva pa ne bo tradicionalnega kresovanja na Ivarčkem jezeru, ki velja za simbol delavstva Mežiške doline, bo pa tradicionalno prvomajsko kresovanje na Javorniku.

V Podravju se velika zabava obeta v Rušah, kjer bo organiziran tudi pohod z baklami v družbi mažoretk in pihalne godbe. V Lendavi bodo postavili mlaj in kresovali zraven srednje šole. Obalna sindikalna organizacija KS 90 pa bo tradicionalno imela kresovanje na Markovcu pri Kopru, ki ga bo spremljal pohod z baklami.

V Kranju največje kresovanje napovedujejo na Savskem otoku. Prav tako bo kres zagorel v Kranjski Gori, kjer bo naslednji dan tudi srečanje konjenikov treh dežel.

Po večernih zabavah ob kresu bodo v ponedeljek prebivalce številnih krajev po državi prebudile budnice, sledili bodo organizirani prvomajski pohodi in druge prireditve. Udeležence tradicionalnega prvomajskega srečanja na Joštu pri Kranju bo predvidoma nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor. Na prireditvi Občine Šentjernej ob prazniku dela bo govornica evropska komisarka za promet Violeta Bulc.

Na 1. maj, ki je državni praznik in dela prost dan, bodo prireditve tudi na Celjski koči, Križni gori, Lisci in Graški gori. Zveza delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost pa že 17 let prireja prvomajski sindikalni tabor na Gorjancih pri Miklavžu.

Omenjene prireditve predstavljajo dolgoletno tradicijo po vsej Sloveniji v okviru mednarodnega praznika dela. Posvečen je Haymarketskemu izgredu, do katerega je prišlo leta 1886 v Chicagu. Delavci so zahtevali osemurni delavnik, a je policija njihove demonstracije zatrla.

Previdnost pri kurjenju kresov!

Uprava RS za zaščito in reševanje ob tem poziva k previdnosti, še posebej pri kurjenju kresov.

Na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi, zlasti požarna straža, ki pa jo lahko izvajajo le gasilci.

Tudi sicer mora biti prostor okoli kurišča kresa očiščen vseh gorljivih snovi, kres pa mora biti ves čas pod nadzorom odrasle osebe. Če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče obdano z negorljivimi materiali. Ob vetrovnem vremenu kresa ni priporočljivo kuriti, priporočljivo je uporabiti čim bolj suh les, prepovedano pa je uporabljati nevarne snovi ali odpadke. Po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico povsem pogasiti, priporočljivo je kurišče prekriti z negorljivim materialom.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ