Ob prazniku dela zahteve za varne zaposlitve in varnost na delovnem mestu

1. maj

28. 4. 2021, 15:19 | Aktualno | Vir: STA

                            Ob prazniku dela zahteve za varne zaposlitve in varnost na delovnem mestu (foto: Tamino Petelinšek/STA) Tamino Petelinšek/STA

Mednarodni praznik dela, 1. maj, bo letos znova potekal v času zaostrenih epidemioloških razmer. Te se odražajo tudi v zahtevah delavstva. Svobodni sindikati se zavzemajo za varne zaposlitve, varno starost in socialno varnost, a tudi za varnost na delovnem mestu, kjer delavci ne bodo izpostavljeni tveganju za okužbo z novim koronavirusom.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije bo ob prazniku še zlasti izpostavila slab socialni in ekonomski položaj delavk in delavcev zaradi epidemije covida-19. Pri tem bodo pozvali k nujnemu okrevanju, ki pa naj bo v prvi vrsti usmerjeno v ljudi in v izboljšanje položaja delavk in delavcev. Ves čas je po njihovih navedbah nujno spoštovati socialni dialog in vključevati sindikate v vse procese odločanja, so poudarili.

Proti odpuščanjem in za zaposlitve za nedoločen čas

Pri zahtevi za varne zaposlitve imajo v mislih predvsem dostojno delo, dostojne plače, zaposlitev za nedoločen čas, čim manj prekarnih zaposlitev in preprečevanje odpuščanja. Delavce zdaj po njihovih opozorilih množično odpuščajo prav v podjetjih, ki so prejemala subvencije po protikoronski zakonodaji. Glede na to zahtevajo, da se javna sredstva izplačujejo samo tistim podjetjem, ki spoštujejo kolektivne pogodbe in ne odpuščajo.

Poleg tega se na področju varnih zaposlitev zavzemajo za takšno osnovno plačo, ki bo najmanj enaka minimalni plači. Enotni plačni sistem v javnem sektorju naj se ohrani, za varno in dostojno zaposlovanje prekarnih delavcev, mladih in brezposelnih pa naj se namenijo spodbude, zahtevajo.

Ob tem pozivajo, da naj bodo prakse, vajeništva in pripravništva za mlade plačana, spletne platforme pa ustrezno pravno in davčno regulirane.

Za 100-odstotno nadomestilo za bolniško odsotnost

Pri zahtevah, ki se nanašajo na varnost na delovnem mestu, imajo v mislih predvsem varnost in zdravje v času epidemije. Delavkam in delavcem je po njihovem mnenju treba zagotoviti delovno okolje, kjer se ne bodo okužili. Želijo pa doseči tudi 100-odstotno nadomestilo za bolniško odsotnost in 100-odstotno nadomestilo za čas karantene.

Tako kot vsako leto zahtevajo dostojne pokojnine, pri čemer letos še posebej svarijo pred zakonskima predlogoma, ki bosta po njihovi oceni zelo negativno vplivala na varnost v starosti. Predlagani zakon o nacionalnem demografskem skladu bo namesto sklada za varno starost in dostojne pokojnine omogočil le bogatenje elit, menijo. Predlog za uvedbo socialne kapice v predlaganem zakonu o debirokratizaciji pa bo opustošil zdravstveno in pokojninsko blagajno, zato ga je treba po njihovem pozivu umakniti.

Čas epidemije je po mnenju svobodnih sindikatov jasno pokazal moč in pomen javnih sistemov. Glede na to v sklopu o socialni varnosti zahtevajo predvsem boljši dostop do zdravstvenih storitev in več javnih investicij v zdravstvo in socialno skrbstvo. Navedenemu je po njihovem pojasnilu skupna solidarnost, na kateri želijo graditi prihodnost.

Zaradi epidemije bodo kresovanja na predvečer 1. maja odpadla, prav tako ne bo tradicionalnih prireditev v organizaciji sindikatov na sam praznik. Tradicionalna prvomajska budnica, ki jo organizirata Zveza slovenskih godb in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti skupaj z Gasilsko zvezo Slovenije, pa se bo po vsej Sloveniji oglasila po zvočnikih gasilskih vozil.

Pred 1. majem potekajo tudi nekatere posamezne akcije

V opozicijski SD so tako v sodelovanju z inštitutom TAM-TAM razpisali natečaj za najboljši prvomajski plakat na temo prihodnosti dela. Med več kot 100 prijavljenimi deli je zmagala grafična oblikovalka Darka Križman s plakatom 1. maj ni praznik, če ni dela.

Prvi maj poziva delavce po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Mednarodni praznik dela je postal leta 1889, ko ga je Druga internacionala pod vodstvom Friedricha Engelsa ob 100. obletnici francoske revolucije določila za praznik spomina na ubite delavce v Chicagu v ZDA. Tamkajšnji delavci so 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V t. i. Haymarketskem izgredu je bilo ubitih šest protestnikov.

V večini industrijskih središč tako v Ameriki kot v Evropi so leta 1890 organizirali delavske demonstracije, 1. maj pa so tedaj obeležili tudi Slovenci v Ljubljani, Mariboru, Celju, Trstu, Beljaku in Celovcu. V Sloveniji so 1. maj kot državni praznik uzakonili leta 1948.

Pripravila Polona Šega