Ob svetovnem dnevu novinarstva zavzemanje za delo brez strahu in uslug

3. 5. 2020, 10:10 | Aktualno | Vir: STA
Ob svetovnem dnevu novinarstva zavzemanje za delo brez strahu in uslug (foto: profimedia) profimedia

Osrednji poudarek letošnjega svetovnega dneva svobode medijev, ki ga zaznamujemo danes, je novinarstvo brez strahu in uslug. Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić je pred dnevi opozorila na ključno vlogo novinarskega dela za demokracijo, še posebej v časih krize, kot je zdajšnja epidemija covida-19.

Pejčinović Burićeva je države članice Sveta Evrope pozvala, naj se izognejo nepotrebnim omejitvam svobode medijev v času epidemije. "Vlade se soočajo z velikimi izzivi med krizo zaradi covida-19, vendar pa razmer ne smejo izkoristiti za utišanje ali omejevanje novinarjev," je zapisala v sporočilu za javnost.

V Evropi narašča trend zastraševanja novinarjev, stanje na področju svobode medijev pa je bilo v letu 2019 zelo nezadovoljivo, so v nedavno objavljenem letnem poročilu na platformi Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev opozorile organizacije, ki se zavzemajo za svobodo medijev.

V slovenskih medijih vlada negotovost. Čeprav se je prav v epidemiji covida-19 pokazal izjemen pomen medijskega obveščanja, interventni ukrepi vlade ne prinašajo posebnih pomoči medijem, ki jih pesti upad prihodkov. So pa mediji dočakali vladno oceno, da ima večina od njih komunistično poreklo.

V Društvu novinarjev Slovenije so ob svetovnem dnevu svobode medijev opozorili, da je slovenska vlada za razliko od vrste evropskih držav, ki so v kriznem času epidemije že sprejele ali še uveljavljajo pakete pomoči medijem, prezrla vse pozive po pomoči in se odločila, da ne bo zagotovila niti s pogodbami zavezujočih izplačil javnega denarja.

V Združenju novinarjev in publicistov pa so opozorili, da v Sloveniji kljub formalni medijski svobodi medijska ponudba kot celota ne zagotavlja uravnoteženosti in potrebne opore razvoju demokracije. Glavni problem slovenskih medijev je po analizah združenja pomanjkanje pluralizma.

Razburjenje je izzvalo tudi nedavno sporočilo z ministrstva za kulturo, da ne morejo z gotovostjo vedeti, ali bodo lahko zagotovili izplačilo vseh sredstev na podlagi oktobra lani končanega medijskega razpisa. Kot so zapisali, bodo, ko bodo dobili zahtevke za izplačilo, izplačali do 30 odstotkov sredstev.

Preostala sredstva bodo izplačevali po sprejetju rebalansa proračuna. Ob tem je minister Vasko Simoniti napovedal, da bodo morali zaradi neizogibne recesije revidirati vse razpisne pogodbe. Po njegovih besedah noben od medijev zaradi tega zaenkrat ni ogrožen, saj 30-odstotno izplačilo "pokrije štiri mesece".

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri