Oblikovano s strastjo

»Če bi ne bili strastni, bi ostali le vtisi; če bi ne bilo odtisov, bi sploh ne vedeli, kdo smo. Strast torej pride in gre: pride od zunaj in gre ven. Vmes pa pušča sledi, znamenja na poti,« je v opredelitvi letošnje teme meseca slovenskega oblikovanja zapisal Stojan Pelko. Sledi, ki jih za seboj puščamo Slovenci, so velike in težko nas bo kdorkoli prepričal, da Slovenija ne premore dobrih oblikovalcev.

Ni res – pa pika!

V Muzeju moderne umetnosti v New Yorku lahko vidimo tako mikrofon Marka Turka kakor tudi kiosk Saše Maechtiga. Telefon Davorina Savnika je »skopiral« ves svet, tako Japonci kot Američani. Prikolice Adrie Mobil pobirajo nagrade na najzahtevnejših tujih trgih, na primer na angleškem, nizozemskem in nemškem. Prikolica Action, za katero je perspektivna mlada oblikovalka Nina Mihovec prejela nagrado in laskavi naziv oblikovalec leta 2005, je bila razglašena za počitniško prikolico leta 2006 na Nizozemskem. Gorenjeva pralni stroj in sušilnik Premium Touch oblikovalca Roka Jenka in sooblikovalke Lidije Pritržnik sta leta 2005 prejela vsak svojo »rdečo piko«, priznanje Red dot design award: product design 2005.

Natečaj, ki ga organizira Design Centrum Nordrhein Westfalen iz Essna v Nemčiji, ima že 50-letno tradicijo, pri podeljevanju pa sodeluje 47 držav. »S to nagrado in z njeno morebitno osvojitvijo podjetja ugotavljajo, ali je pot oblikovanja, po kateri stopajo, tista, za katero naši sodniki menijo, da je prava in uspešna. Dizajn je v neprestanem procesu ponovnega definiranja in zato se je o njem treba pogovarjati. Ker ni merljiv, potrebujemo tovrstne natečaje, da ugotovimo, kje smo,« pojasnjuje prof. dr. Peter Zec, direktor Design Centruma Nordrhein Westaflen. Na lanskem Mesecu oblikovanja je Gorenje prejelo tudi priznanje zgodba o uspehu 2005.

Številni slovenski oblikovalci so našli svojo priložnost v tujini. Lara Bohinc v Londonu ustvarja svojo modno zgodbo, v Italiji Dan Lenard oblikuje jahte za petičneže, Robert Lešnik se podpisuje kot oblikovalec na Volkswagnove avtomobile … če naštejemo le javnosti najbolj znane med njimi.

Na robu

Na letošnjem Mesecu oblikovanja so bili predstavljeni silno zanimivi projekti, ki so plod domačega znanja, kreativnosti in inovativnosti. Med njimi najdemo stol iz tekočega lesa SITintheSITy, ki je nastal v sodelovanju Zavoda Big in Oddelka za oblikovanje Naravoslovno tehnične fakultete, migetalkar, zamišljen kot prostor predstavitve oziroma kot urbana arhitekturna enota, ki jo je za Zavod Big razvila arhitektka Dominika Batista, SMEH: sodoben mestni električni hibrid Andreja Detele in Gorazda Lampiča, vsesmerni prikazovalnik IDRIUM Omni, ki omogoča spremljanje vsebine na prikazovalniku vsem, ki prikazovalnik gledajo, ne glede na točko, s katere ga opazujejo …

Še vedno pa deluje, kot da se ne zavedamo velike sposobnosti in uspešnosti naših oblikovalcev in naših podjetij – ali pa jih samo ne znamo pohvaliti na glas. S svojim delom prispevajo k prepoznavnosti Slovenije veliko bolj, kot si veliko ljudi misli ali upa priznati. Zakaj ne znamo tega bolje izkoristiti? »Verjetno je to zgodovinsko pogojeno. Vedno smo živeli na robu, nekoč Balkana, danes Evrope.

In na robu se običajno dogajajo spremembe. Ker smo majhni, smo se vedno morali prilagajati večjim. Tudi nenehno prilagajanje je svojevrstna identiteta. Po Darwinu smo identificirani za preživetje. In mogoče prihaja čas, ko bo majhnost postala prednost. Identiteta, ki ne potrebuje identitete. Mi lahko določamo neke karakterne lastnosti. Mogoče je to pravo izhodišče za iskanje oziroma določanje naše identitete,« razmišlja Zmago Novak, direktor Zavoda Big.

Evolucija

Prvi mesec oblikovanja je bil zgolj enodnevni dogodek, na katerem so nagradili le Bojana Klančarja, oblikovalca leta 2003, naslednje leto pa so prvič podelili nagrado interier leta 2004, ki sta jo prejela Tomaž Maechtig in Urša Vrhunc (Maechtig Vrhunc Arhitekti). »Tega leta smo v katalogu Dizajn 2004 tudi prvič namenili zbirki Brezčasno slovensko oblikovanje eno stran. Seveda je še nismo tako imenovali. Na simbolnem nivoju smo se le želeli zavedati 'naših korenin', opozoriti na izdelke, ki so doživeli brezčasen uspeh pri več generacijah uporabnikov, na izdelke, ki so nekako prehiteli čas.

Odločili smo se, da bomo v zbirko vključili pet izdelkov, potem pa jim vsako leto dodali novega,« pripoveduje Zmago Novak. Do letos so naziv prejeli Cockta arhitekta in oblikovalca prof. Sergeja Pavlina, zložljivi stol Rex arhitekta Nika Kralja, kiosk arhitekta in oblikovalca Saše Maechtiga, telefon Iskra Davorina Savnika, motor Tomos ATX-50 Igorja Rose in mikrofoni Marka Turka, inovatorja na področju akustike.

Leta 2005 se je Mesec oblikovanja s serijo dogodkov, poimenovanih Dizajn v mestu, končno preselil med ljudi. »Iz temnih kotičkov vsakdana utripajo ljudje, ki premorejo svetlobo idej, strast intelekta in sposobnost ustvarjati razliko. Če so umetniki oblikovalci vidnega, slišnega in čutnega, so oblikovalci umetniki strastnega in uporabnega.« S temi besedami je Zmago Novak sklenil lanski Mesec in napovedal rdečo nit letošnjega, četrtega: strast!

Oblikovalec leta 2006 je tako postal mariborski avtomobilski oblikovalec Robert Lešnik, ki je danes vodilni oblikovalec VW Designa v Wolfsburgu. Njegov podpis nosijo prvi Volkswagnov kupe-kabriolet Eos, obe karoserijski izvedbi novega passata, tako limuzinska kot karavanska, ter konceptna avtomobila Iroc in Concept C. Nagrada interier leta 2006 je odšla v roke arhitektoma Vesni Vozlič Košir in Mateju Vozliču za projekt Opera bar, Ljubljana.

Prvič so podelili tudi nagrado modni kontrast leta 2006, in to Andreji Špegel, ki je v svetovnem merilu priznana zavoljo oblikovanja izvirnih nekonvencionalnih potiskov za tkanine, in priznanje zgodba o viziji 2006, ki sta ga prejela Katja Jurgec Bricman in Jure Bricman oziroma podjetje Porcelain Catbriyur. Priznanje zgodba o uspehu 2006 je odšlo v roke bratoma Jakopin in njunemu blejskemu podjetju Seaway group. Z 200 projekti sta do danes osvojila že 26 naslovov jadrnica leta, 41 ladjedelnic iz 20 držav pa je po njunih načrtih izdelalo več kot 43 tisoč jadrnic in motornih bark.

Leta 2004 so na düsseldorfskem salonu razglasili jadrnico Shipman 50 za evropsko jadrnico leta, pri čemer velja dodati, da gre za najdražji slovenski serijski izdelek. Med »brezčasne oblikovalce« pa se je letos z družino počivalnikov Gondola iz let 1969 in 1970 tudi formalno vpisal legenda Oskar Kogoj.

TEKST: Margita Zrimšek

FOTO: Arhiv Zavod Big

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ