Obrazne maske gluhim in naglušnim preprečujejo branje z ustnic

Dan znakovnega jezika

14. 11. 2020, 10:48 | Aktualno | Vir: STA

                            Obrazne maske gluhim in naglušnim preprečujejo branje z ustnic (foto: profimedia) profimedia

Ob nacionalnem dnevu znakovnega jezika so v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije za STA opozorili na slab položaj gluhih. Poudarili so, da sta jezikovna in funkcionalna pismenost gluhih nizki, izobraževanje gluhih pa slabo. Dodatni izziv predstavlja tudi epidemija koronavirusa, saj zaradi mask gluhi in naglušni ne morejo brati z ustnic.

Kot je poudaril Matjaž Juhart iz zveze, so usta za osebe z okvaro sluha vir informacij.

"Če so prekrite z masko, je še tisto malo, kar lahko razberejo z ustnic, nedostopno. Veliko ljudi si v prisotnosti gluhih in naglušnih ne upa sneti maske, kar je zanje moteče ter povzroča velike stiske," je pojasnil.

Novinarske konference in osrednje informativne oddaje na Televiziji Slovenija so sicer tolmačene v slovenski znakovni jezik, a številne informacije ostajajo gluhim ter naglušnim nedostopne.

Dodatno pa komunikacijo otežuje slaba pismenost gluhih. Slovenščina namreč gluhim predstavlja tuj jezik, je izpostavil Juhart. Okoli 90 odstotkov gluhih lahko prebere in razume besede, a ne razume vsebine, je opozoril. Jezikovni jezik vsebuje približno 18.000 kretenj, kar ustreza besedišču otroka v 3. razredu osnovne šole.

V združenju pa so opozorili še na slabo izobrazbeno strukturo med gluhimi. Strah pred komunikacijskimi zapleti in nizka izobrazba pa gluhe postavljata tudi v slabši položaj na trgu dela.

V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, okoli 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, okoli 75.000 oseb pa uporablja slušni aparat.

Prav zato si gluhi želijo vpisa znakovnega jezika v ustavo, kot uradnega jezika.

"Trdno verjamemo, da bo vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo na simbolni ravni in ravni človekovih pravic pomagal urejati vse druge zakonske in podzakonske predpise," so zapisali.

A je ustavna komisija DZ obravnavo predloga do nadaljnjega prekinila, saj so se pojavila vprašanja, ali naj se v ustavi uredi tudi pravica do uporabe znakovnih jezikov obeh narodnih skupnosti.

Na današnji dan leta 2002 je v veljavo vstopil zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, zato od leta 2014 na ta dan obeležujemo nacionalni dan znakovnega jezika.