Obvezno karanteno po prihodu s Hrvaške večina ocenjuje kot prepozen ukrep

Raziskava

26. 8. 2020, 06:00 | Aktualno | Vir: STA

                            Obvezno karanteno po prihodu s Hrvaške večina ocenjuje kot prepozen ukrep (foto: Profimedia) Profimedia

Obvezno karanteno po prihodu s Hrvaške večina ocenjuje kot prepozen ukrep, kaže raziskava Valicona. Tretjina vladi zaupa pri ukrepanju v zvezi z omejevanjem širjenja virusa, več kot polovica ne. Več kot dve tretjini vprašanih je prepričanih, da se stanje slabša. Manj kot polovica jih verjame, da je virus naravnega izvora.

Raziskava Valicona je pokazala, da več kot polovica vprašanih (52 odstotkov) meni, da je karantena prepozen ukrep, slaba četrtina (24 odstotkov), da je pretiran, petina (21 odstotkov) pa jih meni, da je to pravi ukrep.

S tezo, da so glavni vir za porast okužb na Hrvaškem in posledično v Sloveniji nočni klubi in neodgovorno ravnanje mladih, se povsem strinja polovica vprašanih, do neke mere še skoraj četrtina.

Vladi v zvezi z ukrepanjem za preprečevanje širjenja virusa ne zaupa skoraj 60 odstotkov vprašanih (33 odstotkov bolj ne zaupa, 26 odstotkov sploh ne zaupa), bolj (21 odstotkov) ali povsem (13 odstotkov) ji zaupa dobra tretjina vprašanih, dobrih sedem odstotkov je neopredeljenih.

Stopnja zaupanja tako znaša -27, kar pa je še vedno občutno boljši rezultat, kot ga je vlada dosegala aprila (-44).

Več kot dve tretjini (68 odstotkov) je prepričanih, da gredo stvari na slabše. Medtem ko zaskrbljenost ostaja na isti ravni kot pred dvema tednoma (62 odstotkov), da so ukrepi preveč strogi meni 28 odstotkov vprašanih, pred dvema tednoma 21 odstotkov.

Da je novi koronavirus naravnega izvora, verjame 44 odstotkov vprašanih, pri čemer jih polovica (22 odstotkov) meni, da je na človeka preskočil z živali, druga polovica pa, da je v naravo ušel iz laboratorija zaradi človeške napake (13 odstotkov) oziroma, da je bil namerno izpuščen iz laboratorija (9 odstotkov).

V primerjavi s koncem maja jih danes značilno več meni, da je bil virus ustvarjen v laboratoriju in namerno izpuščen v naravo, takšnih je danes že več kot četrtina (27 odstotkov), za pet odstotnih točk pa je več tudi tistih, ki se o tem ne morejo opredeliti, ugotavlja Valicon.

Zaupanje v razlago o naravnem izvoru virusa se je tako zmanjšalo s 57 na 44 odstotkov, nagnjenost k razlagi o umetnem izvoru in/ali namerni izpustitvi virusa v naravo pa se je povečala iz 30 na 36 odstotkov. Da virus sploh ne obstaja oz. da zanj obstajajo druge razlage, meni 12 odstotkov vprašanih, približno enako kot pred tremi meseci. Med odgovori prevladujejo različne zarote oz. dvom v resnični obstoj oz. nevarnost virusa.

V spletni raziskavi Valicona je med 21. in 23. avgustom sodelovalo 523 oseb, starih od 18 do 75 let.