10 stvari, ki jih je prineslo iztekajoče se desetletje (in so preoblikovale naš svet)

31. 12. 2019, 06:00 | Aktualno | Piše: Anja Oman

                            10 stvari, ki jih je prineslo iztekajoče se desetletje (in so preoblikovale naš svet) (foto: Profimedia) Profimedia

1. januarja 2010 smo se prebudili v dan brez tablic, fidget spinnerjev, sebkov, Gangam styla, žičnatih mejnih ograj, samovozečih avtomobilov in Donalda Trumpa kot predsednika največje svetovne velesile. Kaj nam je prineslo drugo desetletje drugega tisočletja in kako je preoblikovalo naš svet? 

1.  Življenje z zasloni

26. 1. 2010 je Steve Jobs trgu predstavil prvo tablico za domačo uporabo - prvi iPad. Tehnološki produkt, za katerega ni nihče točno vedel, zakaj bi ga kdo potreboval. Tablica, nekaj med telefonom in prenosnim računalnikom, je bila na trg celo pospremljena pod pomenljivim vzdevkom "velik dolgčas".

Kako zelo so se motili! Prva tablica ni obnorela samo javnosti in dosegla najhitreje rastočo prodajo od vseh tehnoloških naprav do tistega časa, bila je navdih za mnoge inovacije v tehnologiji, zaradi nje so izumili prve oblake in bila je razlog za razvoj številnih aplikacij in iger, brez katerih si danes življenje težko predstavljamo. Pametni telefoni in najnovejše pametne ure so danes tako vsakdanje, da je težko verjeti, da jih uporabljamo manj kot 10 let. 

Unsplash.com
2. Krajši dnevi

11. 3. 2011 je Japonsko prizadel najhujši potres v njeni zgodovini. Potres z magnitudo 9,0 se je uvrstil med pet najhujših svetovnih potresov po letu 1900 in je terjal skoraj 20.000 žrtev. Predvsem zaradi 40,5 metrov visokega cunamija, ki je zadel ob jugovzgodno obalo. Zaradi potresa in prerazporeditve mas se je premaknila os rotacije Zemlje od 10 do 25 centimetrov, dan se je skrajšal za 1,8 mikrosekunde.

Zaradi poškodovanih reaktorjev jedrske elektrarne Fukušima je potresu sledila jedrska kriza, ki je trajala več mesecev. Ljudje premika osi nismo neposredno občutili, smo pa lahko opazovali posledice taljenja ledu na Antarktiki, ki ga je povzročil potres, kar je vplivalo na dvig vodne gladine. 

Unsplash.com

3. Novo zdravilo

V začetku novembra 2012 sta Kolorado in Washington postali prvi ameriški zvezni državi, ki sta legalizirali rekreativno uporabo konoplje. Z dokazanimi zdravilnimi učinki rastline se je njeno sprejemanje začelo širiti po ZDA, kjer je danes v 11 državah popolnoma legalna, v večini držav pa je dovoljena za medicinsko uporabo. Uporaba konoplje je danes dekriminalizirana tudi v nekaterih evropskih državah. Legalizacija je odprla pot raziskovanju zdravilne moči kanabinoidov, njihovi učinki že spreminjajo farmacijo. 

V Sloveniji je bila legalizacija marihuane v letih 2017 in 2018 vroča tema. Pirati, Levica in nekateri posamezniki so se za legalizacijo borili z ozaveščanjem, peticijami in jasnimi načrti o legalizaciji in vplivu legalizacije, a niso dosegli sprememb. Vseeno pa je prvostopenjsko sodišče decembra 2018 na podlagi pričevanj oprostilo aktivista, kljub posedovanju in prodaji večje količine marihuane. Sodnice so se dotaknile zgodbe ljudi, ki jim je marihuana pomagala preboleti hude bolezni. 

unsplash.com
4. Nadzor

S tablicami in pametnimi telefoni je prišel tudi nadzor. 6. 6. 2013 se je Edward Snowden, pogodbeni sodelavec ameriške nacionalne varnostne agencije NSA, odločil razkriti informacije o ameriškem nadzorovanju telefonskih in spletnih informacij v ZDA in tujini.

Ker je imel pri NSA dostop do vseh podatkovnih zbirk, se je odločil, da jih kopira in širši javnosti razkrije podatke nacionalne varnostne agencije. To je storil zaradi prepričanja, da si ljudje zaslužijo vedeti, kaj počne NSA in da jih nadzorujejo brez njihovega zavedanja ter da vdirajo v njihovo zasebnost.

Snowden se je s tem žrtvoval za javnost in se še danes skriva pred ameriškimi oblastmi. Uporabniki pametnih naprav zaradi njega vemo za nadzor, a nas očitno ne moti toliko, kot je pričakoval. 

Unsplash.com
5. Družbena omrežja in influencerji

Če je kaj zares očitno zaznamovalo to desetletje in za vedno spremenilo svet, sta bila to Instagram in Tinder. Facebook in YouTube prihajata že iz prejšnjega desetletja, sta pa v tem desetletju oba presegla dve milijardi uporabnikov in skupaj z Instagramom, ki je dosegel milijardo uporabnikov, sooblikujeta sodobni življenski slog. Lepe fotografije in kratki instant videi so s svojo neobremenjenostjo in spontanostjo preplavili svet in ga za vedno spremenili.

Način življenja "Work hard, play hard", ki ga Instagram opeva, se je naselil v naše glave in danes živimo hitreje kot kdajkoli poprej. Skupaj z Instagramom so prišli influencerji oz. vplivneži, ki so s svojimi objavami prepričali dovolj ljudi, da so oglaševalci v njih videli dobičkonosen oglaševalski posel.

Če nam grejo na živce, ali ne, so del našega sedanjega sveta, nekateri vplivajo na naše nakupovalne navade, drugi na naša mnenja, tretji nam samo krajšajo čas. Družbena omrežja so vzporeden svet, v katerem danes živimo vsi. 

Unsplash.com
6. Sprejemanje

Pravice istospolno usmerjenih so v preteklem desetletju dosegle kar nekaj pomembnih mejnikov. V ZDA so legalizirali poroko istospolno usmerjenih oseb, sledijo nekatere evropske države.

V Sloveniji smo 25. marca 2012 na referendumu glasovali proti, a je vlada 24. februarja 2017 določila, da so istospolni partnerji v pravicah izenačeni z raznospolnimi z izjemo pravice do sklenitve zakonske zveze, skupne posvojitve otrok in umetne oploditve.

Sprejemanje drugačnosti, od spolne usmeritve do fluidnosti spola, je v tem desetletju manj tabuizirano. Debata o sprejemanju drugačnosti je glasnejša, kar lahko vsaj malo pripišemo tudi razcvetu družbenih medijev, kjer ima vsak možnost predstaviti svoj pogled. 

Unsplash.com
7. Teroristični napadi

V iztekajočem se desetletju smo bili v Evropi priča številnim terorističnim napadom in morilskim pohodom. Nica, Barcelona, Pariz, Manchester in Berlin so bila med drugim tarče grozovitih napadov, v katerih je življenje izgubilo 431 ljudi, ranjenih pa jih je bilo čez 2000. Napadi so vzbujali strah in skrb v večjem delu Evrope in so razlog za vzpon nekaterih konzervativnih političnih strank. 

Največ smrtnih žrtev, 298, je zahtevala sestrelitev potniškega letala MH17, ki je bil na poti iz Amsterdama v Kuala Lumpur. Nad nemirno vzhodno Ukrajino je letalo zadel protiletalski izstrelek, raketa buk, in ga strmoglavil. Poleg tega malezijskega potniškega letala je desetletje zaznamovalo še skrivnostno izginotje letala MH370, ki je bilo na poti iz Kuala Lumpurja v Peking. 

unsplash.com
8. Zapiranje meja

Če smo na eni strani v tem desetletju postali bolj odprti do drugačnosti, smo se na globalni ravni začeli konkretno zapirati. Drugo polovico desetletja so politično zazanamovali predvsem vzpon konzervativnih strank, žičnate ograje, zidovi in izjave Donalda Trumpa, ki je na vsesplošno presenečenje 20. januarja 2017 zasedel položaj 45. predsednika ZDA. Ločevanje otrok od njihovih staršev na ameriško-mehiški meji je obsodila celo prva dama Melania Trump.  

Sejanje strahu pred vojnimi begunci, ekonomskimi migranti in sploh priseljenci iz drugih držav, je privedlo do vzpona desničarskih strank, v Združenem kraljestvu celo do Brexita. Tudi v Sloveniji je vlada leta 2015 postavila na mejo s Hrvaško rezilno žico, ki naj bi tam stala dobre pol leta, a stoji še danes. 

Unsplash.com
9. Dizajnerski dojenčki

Novembra 2018  sta se na Kitajskem rodili prvi gensko spremenjeni dojenčici. Univerzitetni profesor He Jiankui, ki je spremenil njune gene s pomočjo tehnologije crispr, je deklici poimenoval Lulu in Nana. Tehnologija crispr deluje kot inteligentne škarje, ki se zapeljejo na določen prostor v genomu in ga razrežejo, omogoča znanstevnikom, da popravijo oz. zamenjajo gene kateregakoli organizma. 

Dogodek je sprožil razpravo o etični sprejemljivosti tehnologije in njenih posledicah za človeštvo. Lulu in Nana sta bili spremenjeni tako, da sta odporni na bolezen virusa HIV, se pa znanstevniki in širša javnost sprašujejo, kam lahko gensko spreminjanje pelje? Si bodo lahko bogatejši starši privoščili dojenčke odporne na bolezni, obenem pa vplivali na njihovo barvo las in stopnjo inteligence? 

Unsplash.com
10.  Avokado in zdrava prehrana

Z družbenimi mediji, predvsem z estetiko Instagrama, se je spremenil naš način prehranjevanja. Pisana, sveža, zdrava prehrana je z naših jedilnikov izrinila prej priljubljeno hitro prehrano in se osredotočila na estetiko obroka, ki ni samo lep, ampak tudi poln vitaminov in vlaknin.

V večjih mestih so vzklile restavracije, ki ponujajo zajtrk oz. zdrave malice. Restavracije se skoraj bolj kot na okuse osredotočajo na izgled krožnikov in svetlobe v samem prostoru, kar mora biti dovolj privlačno za fotografiranje. 

Posebej odmevna je bila letos zgodba o avokadu, ki je zaradi priljubljenosti na družbenih omrežjih postal tako popularen (njegov uvoz v Evropo se je dvignil za 50 odstotkov od leta 2012), da so bili pridelovalci primorani razširiti plantaže, pri čimer so posekali več desettisoč hektarjev gozda. Avokado je dober dokaz, kako trend na eni strani Zemlje problematično vpliva na drugi del sveta. 

Unsplash.com
Anja Oman
Novinarka in blogerka