26. 8. 2021, 06:00 | Vir: STA

Odloženi vpis prvošolčkov v zadnjih desetih letih več kot podvojen

Bor Slana/STA

Podatki o vpisu učencev v 1. razred osnovne šole kažejo, da se je t. i. odloženi vpis, ko se starši odločijo, da bodo otroka v osnovno šolo vpisali leto pozneje, v zadnjem desetletju več kot podvojil. Starši se za tak vpis odločajo predvsem zaradi bojazni, da otrok ne bo kos zahtevam ali pa da bi otroku omogočili še eno leto brezskrbnega otroštva.

Zakon o osnovni šoli določa, da morajo starši v 1. razred vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati osnovno šolo, dopolnili šest let. V kolikor starši menijo, da njihov otrok še ni pripravljen za vpis v šolo, lahko predlagajo odložitev šolanja, pri čemer pa je treba nepripravljenost posebej ugotavljati. Predlog lahko poda tudi zdravstvena služba.

Po podatkih državnega statističnega urada se je število učencev, ki so v prvi razred osnovne šole vpisani z odloženim vpisom, v zadnjih desetih letih več kot podvojilo. Tako je bilo v šolskem letu 2009/2010 v 1. razred z odloženim vpisom vpisanih 808 od 17.457 učencev oziroma 4,6 odstotka vseh. V šolskem letu 2014/2015 je bilo na tak način vpisanih 1291 od 21.699 prvošolcev ali skoraj šest odstotkov vseh, v šolskem letu 2018/2019 pa 2258 od 21.760 prvošolcev oziroma 10,3 odstotka vseh.

Kot je pojasnila razvojna psihologinja in profesorica na oddelku za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete Ljubica Marjanovič Umek, podoben trend beležijo tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Razlogi, ki jih navajajo starši, so po njenih besedah različni. Kot kažejo tuje in slovenske raziskave ter analize, starši pogosto navajajo, da njihov otrok socialno in čustveno ni pripravljen za šolo, pogosto se ne odločijo za vključitev v šolo tudi, če je njihov otrok rojen v jesenskih mesecih in bi bil med najmlajšimi v razredu. Nekateri verjamejo, da bo otrok v šoli dosegel boljši uspeh, če bo še eno leto v vrtcu, navaja Marjanovič Umkova.

A v tujih raziskavah - v Sloveniji take raziskave še nimamo - v katerih so raziskovalci več let spremljali otroke, ki kot šoloobvezni niso bili vključeni v šolo, so ugotovili, da zgolj preložitev šolanja otrok za eno leto ne prinese večje uspešnosti v šoli in tudi ne večje socialne prilagojenosti, pojasnjuje Marjanovič Umkova. "Še posebej neugodno za razvoj in učenje otrok je, če otrok v letu, ko bi se moral vključiti v šolo, vendar se ni, tudi ne obiskuje vrtca," opozarja.

V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) medtem poudarjajo, da starši s predlogom poznejšega vpisa otroku želijo le najboljše. Starši po njihovi oceni ne gledajo le kratkoročno, ampak odločitev sprejmejo na daljši rok, saj otroka poznajo, predlogi pa so večinoma utemeljeni. Kot še poudarjajo, šole vsak predlog obravnavajo individualno in v največjo korist otroka.

A tudi v ZASSS ugotavljajo, da starši kot glavni razlog za odlog šolanja navajajo dejstvo, da otroku s tem omogočijo še leto dni brezskrbnega otroštva, izražajo pa tudi bojazen, da otrok ne bo kos zahtevam, ki jih bo imel v šoli.

"V širšem kontekstu bi morali zelo resno vzeti predvsem opažanja, da je prvi razred že precej daleč od 'mehkega' prehoda iz vrtca v šolo, z veliko igranja, ne prezahtevnimi učnimi cilji in prijazen tudi do mlajših otrok, saj nekateri ob vstopu v 1. razred še ne dosežejo 6 let starosti," opozarjajo v ZASSS.

Vstop v šolo je zahteven za otroka

Tako na čustveni, socialni ter fizični ravni kot tudi zaradi visokih intelektualnih zahtev prvega razreda. Zato starši velikokrat utemeljeno presodijo, da bo za njihovega otroka dolgoročno bolje, če bo pred soočenjem s takimi izzivi še eno leto zorel, saj se pri tej starosti eno leto razvoja na vseh omenjenih področjih zelo pozna. Otrok bo tako leto pozneje šolo začel z lažjim in uspešnejšim obvladovanjem teh izzivov, navajajo v ZASSS.

Za posamezne otroke, zlasti tiste, ki so v procesu zgodnje zdravstvene ali psihološke obravnave, pa je lahko odložitev šolanja tudi strokovno utemeljena. Marjanovič Umkova je pri tem prepričana, da bi bilo treba razloge staršev za odložitev šolanja podrobneje preučiti in ponovno strokovno razmisliti o morebitnih prevelikih sistemskih in didaktičnih odmikih od prvotno postavljenega prvega razreda in triletja v devetletki. Zgolj odlaganje šolanja šoloobveznim otrokom zanesljivo ni strokovno utemeljena dolgoročna rešitev, še opozarja.

Na ZASSS ob tem še poudarjajo, da starši kot pomembno ocenjujejo to, da šole predloge obravnavajo resno, strokovno in individualno. Po njihovi oceni pa štejejo tudi argumenti, ki si jih starši izmenjajo med sabo in kažejo na to, da je marsikateremu staršu žal, da za svojega otroka ni predlagal odložitve vpisa, medtem ko takih, ki bi obžalovali poznejši vpis, skoraj ni.

Pripravila Lara Draškovič

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord