Odziv državnikov na pojav koronavirusa je vplival na uspešnost boja proti bolezni

Za vzor Nemčija in Nova Zelandija

31. 5. 2020, 06:32 | Aktualno | Vir: STA

                            Odziv državnikov na pojav koronavirusa je vplival na uspešnost boja proti bolezni (foto: profimedia) profimedia

Voditelji držav so se na pandemijo novega koronavirusa odzvali različno. ZDA, Brazilija in Velika Britanija, pa tudi Rusija, kjer so se voditelji odzvali z odporom in/ali zamudo, beležijo rekordno število okužb in smrti zaradi covida-19. Na drugi strani sta predsednici vlad Nove Zelandije in Nemčije državi čez krizo prepeljali varneje.

Iz Kitajske so konec lanskega decembra prvič poročali o izbruhu novega koronavirusa, 30. januarja ga je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila za grožnjo globalnemu javnemu zdravju. S tem so bile vse vlade opozorjene, kako resne bi lahko postale razmere, je dejal David Nabarro, odposlanec WHO za covid-19 za londonski časnik Guardian.

Kljub temu se je svet le počasi začel zavedati, da ne gre samo za še eno gripo z milimi simptomi. Voditelji držav, ki so sedaj v pandemiji najbolj prizadete, so se večinoma odzvali pozno.

V Veliki Britaniji so o prvi okužbi poročali 29. januarja, a je premier Boris Johnson šele konec marca objavil popolno zaprtje javnega življenja. Kot spominja Guardian, se je Johnson v začetku leta še kopal v decembrskem volilnem uspehu, tri leta in pol po referendumu je bil v pričakovanju zmagoslavja ob izstopu države iz EU 31. januarja. Februarja je sestavil vlado. Kakršnimkoli ukrepom, tudi zaprtju, ki bi lahko škodili gospodarstvu, je nasprotoval. Vztrajal je pri dosegi čredne imunosti, obsežnih testiranj ni bilo.

Da se na Downing Streetu niso preveč zmenili za zdravstveno krizo, kaže tudi dejstvo, da se je ob Johnsonu s koronavirusom okužilo še več ministrov. Do 29. maja so v 66,6-milijonski državi poročali o 37.837 mrtvih zaradi covida-19.

V 83-milijonski Nemčiji so medtem že aprila objavili, da imajo nadzor nad epidemijo, ki je doslej zahtevala 8570 življenj, kar je četrtina žrtev v Veliki Britaniji.

K uspešnemu boju proti covidu-19 v Nemčiji je po ocenah prispevala zelo dejavna in odzivna kanclerka Angela Merkel, ki je ob hitrem ukrepanju, tudi ob tesnem sodelovanju z zveznimi deželami, ki imajo obsežne pristojnosti v zdravstvu, in izdatni pomoči gospodarstvu, v svojih tedenskih podkastih tudi nagovarjala državljane.

Prve ukrepe so v Nemčiji začeli uvajati konec februarja, ko so potrdili 16 primerov okužb. Kanclerka se je ves čas naslanjala na zdravstvene strokovnjake, ki so javnost dnevno seznanjali z razmerami.

Hiter odziv je značilen tudi za premierko Nove Zelandije Jacindo Ardern, ki je prve ukrepe uvedla že 16. marca, ko so zabeležili samo šest okužb. Pet dni kasneje so zaprli meje, štiri dni kasneje je uvedla enomesečne izredne razmere. 27. aprila so razglasili zmago nad covidom-19. V petmilijonski otoški državi so potrdili 1154 primerov okužbe, umrlo je 22 ljudi.

ZDA, ki so glede na število okuženih daleč najbolj prizadeta država v pandemiji, je bila najpočasnejša pri odzivu. Predsednik Donald Trump je mesece ignoriral opozorila, zmanjševal ali lagal o grožnji, ki jo predstavlja virus, ter tako prepustil zveznim državam, da same ukrepajo. V času pred letošnjimi predsedniškimi volitvami in po postopku odstavitve v kongresu so bile v središču njegove pozornosti ohranitev gospodarskih uspehov in notranjepolitične razprtije.

To je upočasnilo zahteve za več denarja za boj s krizo v kongresu, zagotovitev potrebnih zalog medicinske opreme, testiranj in karanteno, navaja New York Times.

Šele 16. marca je Trump po vsej državi priporočil ukrepe telesnega distanciranja, s čimer je ustavil večji del gospodarstva. Dva dni kasneje so okužbe potrdili že v vseh zveznih državah, 27. marca so ZDA bile prve na svetu po številu okužb. Sedaj so na prvem mestu tudi po številu smrtnih žrtev covida-19. Umrlo je več kot 101.600 ljudi, potrdili so že 1,721 milijona okužb.

Podobno se je zgodilo v Braziliji, saj tako kot njegov zaveznik Trump tudi brazilski predsednik Jair Bolsonaro ne priznava nevarnosti covida-19 in zavrača ukrepe proti pandemiji, ker meni, da je gospodarstvo pomembnejše. Bolezen označuje za manjšo gripo. Ob tem guvernerjem zveznih držav, ki so sprejeli ukrepe, vztrajno nasprotuje. Država je za ZDA na drugem mestu po številu okužb - bližajo se pol milijona, umrlo je skoraj 27.000 ljudi.

Nenavadno neodziven je bil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je na čelu Rusije kot predsednik ali premier že 20 let. Potem ko je marca obiskal bolnišnico z bolniki s covidom-19, je večinoma ostal v svoji rezidenci, od koder je prek video povezav nagovarjal ljudstvo ali se udeleževal sej vlade. Odločanje o ukrepih je v glavnem prepustil guvernerjem regij.

Guardian, ki navaja, da se je Putin doslej le redko izkazal v kriznih razmerah, dodaja mnenje ruskega analitika in avtorja knjige o Putinu Marka Galeottija: 

"Putin, arhitekt hiperpredsedniškega sistema, je nenadoma odkril lokalne oblasti in nanje preložil odgovornost za boj proti epidemiji brez sredstev in brez pooblastil."

Dvajsetega februarja je sicer Rusija že zaprla mejo s Kitajsko, nato še z drugimi državami, a je obsežnejša testiranja začela šele maja. Po ZDA in Braziliji je tretja na svetu po številu okužb (387.623), umrlo je 4374 ljudi.