Ograje, radarji in droni – kako želi Evropa preprečiti novo begunsko krizo

1. 9. 2021, 08:15 | Aktualno

                            Ograje, radarji in droni – kako želi Evropa preprečiti novo begunsko krizo (foto: Profimedia) Profimedia

Nedavni dogodki v Afganistanu namigujejo na možnost ponovitve begunske krize, kot jo je Evropa doživela leta 2015, zato se nekatere evropske države že pripravljajo – tudi tako, da se ograjujejo.

Evropa se pripravlja

Včeraj, 31. avgusta, so se ministri za notranje zadeve držav članic Evropske unije sestali na nujnem sestanku, da bi dorekli potencialne varnostne ukrepe ob prihajajoči begunski krizi. Med ukrepi se omenja krepitev nadzora na zunanjih mejah s pomočjo agentov evropske agencije za promocijo, koordinacijo in razvoj evropskih meja Frontex.

Eden od ukrepov vključuje tudi finančno pomoč državam, ki mejijo na Afganistan, če bi te sprejele begunce. Denar bi črpali iz t.i. proračuna za t.i. sosedski razvoj, v katerem je za naslednjih šest let na voljo 79,5 milijard evrov. Z grajenjem odnosov s temi državami, informiranjem in krepitvijo varnosti, bi predvsem radi preprečili ilegalna tihotapljenja ljudi čez meje. Mimogrede, Iran in Pakistan trenutno gostita okoli 2.2 milijona beguncev iz Afganistana.

Tuji mediji poročajo, da so se na zasedanju pojavili namigi o potencialnih sankcijah za države, kot so Belorusija, Rusija in Turčija, ki so v preteklosti spodbujale migracije preko evropskih meja.

Ograjena Grčija

Grški politiki si ne želijo novega vala beguncev, zato so se tokrat odločili, da ne bodo čakali na Evropsko unijo. »Evropska unija ni pripravljena in niti nima kapacitet za reševanje še ene migracijske krize. In to vidimo v odzivu številnih vlad držav Evropske unije,« je za tuje medije povedal grški minister za migracije in azil Notis A. Mitarachi.

Grška vlada pravi, da bodo storili vse, da njihova država ne bi še enkrat postala prehodna cona za begunce v iskanju azila. Po nedavnih dogodkih v Afganistanu in pričakovanju novih migracij, je zato Grčija že okrepila meje, na meji s Turčijo pa postavila 40 kilometrov dolgo in 5 metrov visoko jekleno ograjo z betonskimi temelji.

Profimedia

Teren okoli ograje so dodatno zavarovali z droni, kamerami in radarji, ki 'vidijo' do 15 kilometrov v notranjost turškega ozemlja, prav tako so okrepili mejno stražo in vpeljali dodatne patrulje ob grških obalah.

Tuji mediji še poročajo, da se je grška policija opremila z novimi zalogami solzivca in šok granat, povečali pa so tudi število policijskih patrulj ob vseh grških mejah. Po besedah Mitarachija, so želeli predvsem izboljšati nadzor in varnostne sisteme, s katerimi bi, po besedah ministra, »Grčijo zavarovali pred potencialnimi ali obstoječimi varnostnimi grožnjami.«

Trenutno je v Grčiji okoli pol milijona beguncev, okoli 50.000 teh naj bi bilo iz Afganistana. "V primeru novega vala migracij, Grčija ne bo omejena na vlogo opazovalca, ampak bodo nastopili kot akterji," so še povedali v izjavah za medije.

Podobno tudi na Poljskem

Poljska vlada postavlja bodečo ograjo na meji z Belorusijo. Trenutno naj bi 32 ljudi – predvidevajo, da so Afganistanci – že tedne čakalo na meji blizu poljske vasi Usnarz Gorny. Poljska vlada je stanje na meji z Belorusijo označila za krizno.

»Z belorusko vlado moramo doseči dogovor,« je povedal poljski premier Mateusz Morawiecki. »Spoštujemo integriteto in suverenost Belorusije, zato smo podali predlog za skupno rešitev, a odgovora še nismo prejeli.«

Viri: Reuters, EU Observer