Pahor in Milanović v Zagrebu odkrila doprsni kip Prešerna

Pahor je v Zagrebu poudaril, da je bil Prešern predvsem umetnik, a je tudi referenčna osebnost slovenske zgodovine in avtor slovenske himne, ki sporoča vse tisto, kar si sam želi kot predsednik republike, Slovenec in Evropejec.

"Ljubljana in Zagreb sta danes dve prestolnici, ki sporočata naši širši domovini, Evropski uniji, da v tem duhu razvijamo svojo istovetnost, in se hkrati z veseljem oziramo na nastajajočo skupno evropsko identiteto in trdno verjamemo, da nam bo ta zagotovila mir, varnost in blaginjo," je dejal slovenski predsednik.

Tudi Milanović je izpostavil, da je Prešern avtor slovenske himne, ki je zelo miroljubna. Takšna je za razliko od nekaterih drugih himen po njegovih besedah tudi hrvaška himna. Dejal je še, da sta bila Prešern in Gaj sodobnika, oba pravnika v času, ko so prav pravniki gradili nacionalno besedo, duh in jezik, brez katerih ni nacije.

"Danes je lep dan. Dopoldne v Ljubljani Gaj, popoldne Prešern (...) Hrvaško-slovenski odnosi so vse lepša in lepša zgodba. Nobenega razloga ni, da tako ne bo tudi v prihodnje," je še dejal hrvaški predsednik.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović sta danes skupaj odkrila spomenik Francetu Prešernu v Zagrebu. Pred tem sta slovenski in hrvaški predsednik skupaj odkrila spomenik Ljudevitu Gaju v Ljubljani. pic.twitter.com/LeoCIK4sQa

— Borut Pahor (@BorutPahor) October 18, 2021

Po odkritju spomenika sta se predsednika Slovenije in Hrvaške odpravila na delovno kosilo.

Slovesnega odkritja Prešernovega kipa v Zagrebu so se udeležili tudi diplomati in predstavniki mesta Zagreba ter organizatorjev postavitve kipov, Zveze hrvaških društev v Sloveniji in slovenskega kulturnega društva Slovenski dom v Zagrebu. Predsednik Slovenskega doma Darko Šonc je med drugim izpostavil, da so Slovenci v Zagrebu s Prešernovim kipom dobili svoj drugi dom, poleg Slovenskega doma, in se bodo lahko sedaj "dobivali pri Prešernu".

Bronasti doprsni kip Prešerna je delo slovenskega akademskega kiparja Metoda Frlica. Poleg imena Franceta Prešerna ter letnic njegovega rojstva in smrti je na marmornem podstavku zapisana tudi sedma kitica Prešernove Zdravljice v slovenskem in hrvaškem jeziku.

Kipo stoji v aleji pesnikov v parku ob jezeru Bundek. V aleji so že kipi več književnikov, kot sta ruska Aleksander Puškin in Sergej Jesenin, ter Madžar Mor Jokai in Bolgar Ivan Vazov.

Prešernov kip velja za simbol slovenske kulture v Zagrebu. Je tudi prvi kip kakega Slovenca v hrvaški prestolnici. Pobudo zanj je leta 2016 dalo slovensko veleposlaništvo v Zagrebu, ki je podporo takoj dobilo v mestni zagrebški upravi. Postavitev spomenika je finančno omogočila tudi slovenska vlada.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel