Pandemija covida-19 zaznamovala tudi dejavnosti Slovencev po svetu

15. 12. 2020, 06:00 | Aktualno | Vir: STA

                            Pandemija covida-19 zaznamovala tudi dejavnosti Slovencev po svetu (foto: Profimedia) Profimedia

Pandemija covida-19 je zaznamovala tudi letošnje dejavnosti Slovencev po svetu. Veliko dogodkov v živo je bilo odpovedanih, zamrlo je društveno življenje, številna društva in domovi Slovencev po svetu so se soočili tudi z izpadom dohodkov. V pozitivnem smislu se je pri delovanju Slovencev po svetu izkazal svetovni splet.

Poudarek v delovanju Slovencev po svetu v iztekajočem se letu je bil tako po navedbah urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu v iskanju načinov za medsebojno varno povezovanje in sodelovanje, pa tudi skrbi za starejše znotraj skupnosti, ki so jih karantenski ukrepi morda še bolj prizadeli kot mlajše generacije. Tudi sam urad se je redno prek spleta srečaval z rojaki z vsega sveta.

Zaradi pandemije covida-19 je bilo manj obiskov Slovencev iz sveta v Sloveniji. Odpovedani sta bili tudi letošnji tradicionalni prireditvi Dobrodošli doma - ta bi morala biti v Ribnici - ter Vseslovensko srečanje v državnem zboru.

Da je društveno življenje Slovencev po svetu zaradi pandemije praktično povsod zamrlo, je še posebej močno vplivalo na delo v tistih slovenskih skupnostih, kjer so v preteklosti potekala redna srečanja vsak konec tedna.

Razmere v posameznih državah, kjer živijo Slovenci po svetu, so seveda različne. V Argentini so že skoraj tri četrtine leta v popolni karanteni, je pa v tem času tamkajšnji slovenski skupnosti uspelo razviti raznoliko virtualno dejavnost. Prek spleta se tako odvijajo sobotne šole, nedeljske maše, prek sodobnih platform so pripravili kulturne dogodke, mladi pa tudi praznovanja ob obletnicah domov in tradicionalnih mladinskih dnevih.

Podobno stroga karantena je bila v Avstraliji, posebej v zvezni državi Viktorija. A tudi tamkajšnji Slovenci so uspešno izkoristili svetovni splet, preko katerega vsak teden prenašajo mašo, posebej odmevna pa je bila pred kratkim letna konferenca organizacije SAAA - Slovenian Australian Academic Assocciation, ki združuje predvsem izobražene nove izseljence iz Slovenije.

V ZDA in Kanadi koronski ukrepi dolgo niso bili tako strogi, tako da se je lahko poleti odvilo kar nekaj dogodkov. Z zaostritvijo ukrepov v Severni Ameriki je nato sledila odpoved številnih dogodkov.

V Evropi, kjer Slovenci živijo v številnih državah, se razmere zelo razlikujejo od države do države. Uradu vlade za Slovencev v zamejstvu v svetu je tako uspelo izpeljati dvodnevni obisk ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Helene Jaklitsch pri Slovencih v Nemčiji.

Na omenjenem uradu so izpostavili še letošnje delovanje dveh organizacij, ki združujeta sodobne izseljence iz Slovenije in sta bili v preteklih mesecih zelo aktivni. To sta Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (Asef) in Društvo v tujini izobraženih Slovencev (Vtis). Obe redno prirejata spletne dogodke, odziv nanje pa je zelo velik.

Zaradi pandemije covida-19 je spomladi letos zastala tudi repatriacija Slovencev iz Venezuele

A se je nadaljevala jeseni, ko je v Slovenijo prišlo 13 oseb. Skupno število repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele je trenutno 36. Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je sicer do sedaj izdal pozitivne odločbe za repatriacijo 56 oseb.

Osebe, ki so v Slovenijo prispele iz Venezuele na koncu lanskega in v začetku letošnjega leta, so se po oceni urada dobro vključile v slovensko družbo.

"Vsi se zelo zavzeto učijo slovenskega jezika oziroma znanje izboljšujejo, če so jezik že prej govorili. Nekateri so že našli službo, pri drugih je žal to nekoliko zamaknila pandemija. Ena deklica je v prvem razredu osnovne šole, po besedah staršev se odlično počuti. Nekaj mladostnikov je vpisanih v srednje šole, nekaj jih je oktobra začelo s študijem," so odgovorili v uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Urad je ob koncu leta objavil tudi redni razpis za finančno podporo Slovencem po svetu za prihodnje leto. Zanje je predvidenih 1,03 milijona evrov.

Piše Maja Lazar Jančič