Pandemija koronavirusa se v Evropi umirja, tudi v Italiji in Španiji

Ponekod po svetu je v zagonu

24. 4. 2020, 17:38 | Aktualno | Vir: STA

                            Pandemija koronavirusa se v Evropi umirja, tudi v Italiji in Španiji (foto: profimedia) profimedia

Po Evropi, tudi v Italiji in Španiji, se pandemija covida-19 umirja, države napovedujejo rahljanje ukrepov. Novi koronavirus se medtem pospešeno širi v drugih delih sveta, med drugim v Latinski Ameriki. Pandemija covida-19 bo letos močno zaznamovala tudi muslimanski postni mesec ramazan, ki se je začel v znamenju omejitev gibanja ter zaprtih mošej.

V večini držav, od Evrope do Jugovzhodne Azije ter Bližnjega vzhoda so muslimanske vernike pozvali k molitvam na domu. Zaradi socialnega distanciranja je pod vprašaj postavljena tudi tradicionalna dobrodelnost v času ramazana, ko muslimani delijo hrano in pomagajo tistim, ki pomoč potrebujejo.

Po Evropi se pandemija glede na podatke v zadnjih dneh umirja. Med drugim so spodbudni podatki iz Italije in Španije, najhuje prizadetih evropskih držav. V Španiji je za covidom-19 v zadnjih 24 urah umrlo 367 ljudi, kar je najmanj v zadnjem mesecu dni. Prvič od izbruha epidemije je število ozdravelih v Španiji višje od števila na novo okuženih - od četrtka je ozdravelo 3105 bolnikov, na novo se je okužilo 2796 ljudi.

Tudi po vsej Italiji so danes zabeležili upad števila aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom. Iz statističnih podatkov je razvidno, da se zmanjšuje število bolnikov s simptomi covida-19. Upada tudi število obolelih brez simptomov.

Pristojne italijanske oblasti medtem nadaljujejo preiskavo zaradi okužb v domovih za starejše v Lombardiji. Med drugim so uvedli novo preiskavo proti vodilnim v milanskem domu za starejše Pio Albergo Trivulzio, kjer je od začetka epidemije umrlo več kot 150 oskrbovancev. Karabinjerji pa so danes preiskali dom za starejše v Mediglii blizu Milana, kjer je umrlo 69 od 150 varovancev.

Domovi za ostarele so se za šibko točko v pandemiji izkazali tudi drugod po Evropi. Med drugim so v enem od domov za ostarele v Budimpešti potrdili najmanj 284 okužb z novim koronavirusom, 28 oskrbovancev je umrlo. Vlada Viktorja Orbana in župan prestolnice Gergely Karacsony iz opozicijskih vrst odgovornost za to pripisujeta drug drugemu.

V Italiji medtem krožijo ugibanja, katere od izredno strogih ukrepov, ki v državi veljajo od 10. marca, bo vlada razrahljala. Italijanski mediji danes poročajo, da bodo ukrepe rahljali prihodnje štiri ponedeljke.

Avstrijska vlada je predstavila podroben načrt ponovnega odpiranja šol. Te bodo vrata postopoma odpirale od 4. maja do začetka junija. Na Poljskem bodo medtem šole, vrtci in jasli ostali zaprti do 24. maja, maturo ter zaključne izpite na poklicnih srednjih in osnovnih šolah pa so preložili na poletje.

Češka vlada bo omejitve gibanja na javnih krajih odpravila že 25. maja in ne šele 8. junija, kot je bilo spreva predvideno. Že v ponedeljek bodo odprli knjižnice in živalske vrtove.

Na Hrvaškem bodo v ponedeljek odprli večino trgovin ter znova zagnali mestni in primestni javni promet.

Ker se evropske države pripravljajo ali že izvajajo načrte za postopno vrnitev na delo po koronavirusni krizi, je evropska agencija za varnost in zdravje pri delu oblikovala smernice, kako čim bolj zmanjšati izpostavljenost virusu na delu. Smernice se med drugim nanašajo na ocene tveganja in ustrezne ukrepe ter načrtovanje za prihodnost.

Medtem se novi koronavirus pospešeno širi in terja vse več žrtev v Latinski Ameriki. Brazilija je v zadnjem dnevu potrdila rekordnih več kot 400 smrtnih žrtev v enem dnevu. Ekvador je po odpravi blokade v testiranjih postal druga najbolj prizadeta država v regiji. V Peruju se je število potrjenih okužb podvojilo v devetih dneh na več kot 20.000.

O hitrem naraščanju števila okužb poročajo tudi iz Singapurja; v zadnjem dnevu so jih potrdili 897, skupno 12.075. Po navedbah tamkajšnjega ministrstva za zdravje so večino primerov potrdili pri delavcih migrantih, ki živijo v prenapolnjenih domovih za delavce migrante iz Azije. O rekordnem številu okužb v 24 urah poročajo tudi iz Indonezije.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob mednarodnem dnevu multilateralizma in diplomacije za mir poudaril, da "moramo v boju proti pandemiji covida-19 sodelovati kot ena človeška družina", saj virus ne pozna meja in je popolnoma globalen izziv. Po njegovem je treba narediti vse, kar lahko, za rešitev življenj in omilitev posledic gospodarskega in socialnega uničenja.

ZN so zato združili moči s svetovnimi voditelji in zasebnim sektorjem ter prek videokonference začeli globalno pobudo, s katero bi pospešili razvoj cepiva in zdravljenja proti covidu-19 ter zagotovili enak dostop do njih za vse. "Nihče od nas ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni," je poudaril Guterres.

Solidarno gesto je naredila Srbija, ki je po besedah predsednika Aleksandra Vučića članicam EU v boju proti pandemiji ponudila pomoč v zaščitni opremi in ventilatorjih, saj ima višek opreme. Sposobna jo je dostaviti v 12 urah.

Države medtem sprejemajo novo zakonodajo za pomoč gospodarstvu. Predstavniški dom ameriškega kongresa je tako v četrtek zvečer s 388 glasovi za in petimi proti potrdil nov zakon o proračunski pomoči v boju proti pandemiji, vreden 484 milijard dolarjev. Večina denarja je namenjena majhnim podjetjem za ohranitev delovnih mest.

Covid-19 je najhuje prizadel prav ZDA. V četrtek se je število potrjenih okužb z novim koronavirusom v tej državi povzpelo na 868.000, umrlo je že skoraj 50.000 ljudi. Ameriški predsednik Donald Trump pa je razburil s predlogom, da bi okuženim z novim koronavirusom vbrizgali sredstvo za dezinfekcijo. Mediji so Američane nemudoma opozorili, da bi bilo to smrtno nevarno.