Pandemija kulturo pustila brez zmagovalcev

Slovenska tiskovna agencija je več ustvarjalcev in poznavalcev področja povprašala, kdo so morebitni zmagovalci, kdo poraženci in kakšne alternativne poti so v času epidemije ubirali za dostop do svojih uporabnikov, potrošnikov kulture.

Miha Kovač: "Zmagovalec pandemije v Sloveniji bo tisti, ki bo prvi izstopil iz začaranega kroga"

Po besedah poznavalca knjižnega trga Mihe Kovača so v času, ko se radikalno spremenijo pogoji poslovanja, najbolj uspešni tisti, ki se temu prilagodijo. V času epidemije je to pomenilo, da so bili uspešni tisti, ki so s svojimi uporabniki ohranili ali na novo vzpostavili stik prek spleta in na ta način gradili nove in nadgradili stare skupnosti uporabnikov in kupcev kulturnih izdelkov. "Dlje kot bo pandemija trajala, bolj bo to očitno," je poudaril Kovač, ki je prepričan, da "tudi ko bo pandemije konec, svet ne bo več tak, kot je bil pred njo". Večina uporabnikov bo bolj vešča rabe digitalnih komunikacijskih orodij, razvili bodo tudi nove navade, je pojasnil profesor na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti.

V Evropi so zmagovalci pandemije založništva, ki so po eni strani razvila aplikacije za pretočni, naročniški dostop do avdio in e-knjig, hkrati pa so v njih - ob spoštovanju vseh omejitev - knjigarne ostale odprte, njihovi lastniki pa so začeli bolj uporabljati digitalna orodja za komunikacijo s kupci ali pa so razvili lasten način dostave knjig s kolesi, tako kot to v Sloveniji denimo počnejo dostavljalci hrane. Pri nas se ni v opazni meri zgodilo ne eno ne drugo, kar nas precej jasno uvršča na stran poražencev, je še menil Kovač. Njegova napoved: "Zmagovalec pandemije v Sloveniji bo tisti, ki bo prvi izstopil iz tega začaranega kroga."

Samostojni ustvarjalci in nevladniki: "Zmagovalcev ni, poraženci smo vsi"

V društvu Asociacija, mrežni organizaciji nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, opozarjajo, da je bil v času razglašene epidemije in vseh ukrepov, ki so akterjem na področju kulture onemogočili delo, celotni sektor močno prizadet. "V tem kontekstu menimo, da smo 'poraženci' vsi, ki smo bili ves ta čas prikrajšani za bogastvo vsebin, ki jih proizvaja sektor, kot tudi sektor sam," so poudarili.

Dodatno jih skrbi, da vlada in pristojno ministrstvo ne prepoznata področja in njenih akterjev kot oškodovancev in kulture ne prepoznata kot del rešitve. "Dejstvo pa je, da ima kultura tudi v epidemiji velik potencial, saj bi nam lahko pomagala prebroditi aktualno krizo predvsem z vidika psiholoških pritiskov, seveda pa ima pozitiven potencial tudi na drugih področjih," poudarjajo v Asociaciji.

Ob tem so znova spomnili na po njihovem mnenju destruktivne poteze ministrstva, kot so ignoriranje področja kulture v vseh protikoronskih paketih pomoči, neutemeljeno zanikanje pravice do plačila prispevkov samozaposlenim v kulturi, napad na avtonomijo strokovnih komisij, blokada avdiovizualnega področja in uničenje slovenskega filma, ustavitev financiranja STA in izselitev nevladnih organizacij z Metelkove 6.

Kot poudarjajo, se je odjemanje še vedno dostopnih kulturnih in umetniških produktov v času zaprtja javnega življenja eksponentno povečalo, kljub temu pa pripoznanje izrednega pomena in posledična podpora ustvarjalcem izostaja. "Zmagovalcev ni, saj se z ignoranco in jemanjem možnosti za delo in delovanje tistih, ki proizvajajo to, kar imenujemo 'javni interes v kulturi', izgubljamo vsi," so kritični v Asociaciji.

Matevž Luzar: Sem za slovensko mleko in za slovenski film

Slovenski film se je v letošnjem letu znašel v najhujši krizi, od kar obstaja, je poudaril režiser Matevž Luzar. "Ne samo v zadnjih 30 letih, ampak odkar lahko govorimo o obstoju slovenskega filma, odkar je France Štiglic posnel prvi celovečerni igrani film Na svoji zemlji ali pa, odkar je nastal film V kraljestvu Zlatoroga leta 1931," je pojasnil.

Po Luzarjevih besedah se je prvič zgodilo, da država v takšni meri ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti do slovenskih filmarjev. Ob tem je opozoril, da država s tem, ko ne potrdi izplačil za projekte, ki imajo podpisane pogodbe v minulih letih, pahne slovenski film na rob preživetja.

Za boljše razumevanje je razmere preslikal v polje kmetijstva. "Predstavljajte si, da bi država prenehala subvencionirati slovensko mleko, ker ji ne bi bilo všeč ali ker bi bilo avstrijsko mleko cenejše. Potrebujemo slovensko mleko kot tudi potrebujemo slovenski film, ker drugače ne moremo govoriti o Sloveniji, ki je samozadostna," je menil Luzar.

"Ne moremo govoriti o državi s svojo identiteto in svojim jezikom. Enako velja za celotno kulturo. Zadnji čas je, da se politika neha sprenevedati in izoblikuje kulturno politiko v dobro vsem. Sem za slovensko mleko in sem za slovenski film!" je še poudaril.

Jure Novak: "Zmagovalcev res ni in jih ne more biti"

Po besedah gledališkega ustvarjalca in podpredsednika Društva gledaliških režiserjev Jureta Novaka, ki se ukvarja tudi s področjem kulturnih politik, na področju kulture "zmagovalcev res ni in jih ne more biti". Kot pojasnjuje, so razmere neugodne celo za vsebine, ki so lažje posredovane prek spleta ali drugih medijev, denimo film, ki je povsem zaustavljen in ima zaprte kinodvorane, obenem pa tudi spletne in intermedijske umetnosti v vsaj določeni meri temeljijo na živih dogodkih.

Tudi odjemalci kulture - gledalci, poslušalci, celo bralci - kulturno udejstvovanje radi in pogosto povezujejo z druženjem, z javnim življenjem. Muzeji in galerije so najbolj obiskani ob vodenih, skupnih ogledih. Največ pesniških zbirk se proda na bralnih večerih. Glasbeniki v prvi vrsti živijo od koncertnih nastopov, je naštel.

Ob tem je poudaril, da so dane razmere še posebej problematične za gledališče: "Ta prastara umetniška zvrst izvira iz skupnostnih, skupinskih ritualov, v katerih so se skozi tisočletja oblikovale različne vloge, specializacije, na eno stran so se postavili gledalci, na drugo ustvarjalci in igralci, a za formulo, za ritual, sta potrebni obe strani."

Posamezna gledališča in ustvarjalci so se znašli in poiskali druge kanale za posredovanje svojega dela, prav tako so se znašli nekateri gledalci in poiskali vsebine, ki jih zanimajo, drugje. "A ena od bistvenih gledališča je prav neposrednost. To, da smrdimo, če želite, in da od nas prši slina," je bil nazoren Novak, ki upa, da se bodo ustvarjalci takoj, ko bo to mogoče, vrnili v dobri formi in s polno paro.

Tinkara Kovač: "Manko, ki nam ga prinaša 'nevidna vojna' moramo transformirati v priložnost"

Po besedah predsednice Sindikata glasbenikov Slovenije Tinkare Kovač se glasbenike in ustvarjalce nasploh prepogosto opredeljuje kot še eno od oblik družbene porabe oziroma stroška. Posledica takšnega dojemanja je njihov deprivilegiran položaj, ki si ga nikakor ne zaslužijo, saj delujejo družbotvorno. "Verjamem, da država vse to lahko razume in prepoznava," meni glasbenica in pri tem navaja peti protikoronski paket, v katerem je glasbeni sektor obravnavan kot enakovredna veja gospodarstva.

Ob tem je zapisala, da so tako pri predsedniku republike in vlade, Nacionalnem inštitutu za javno zdravje kot na ministrstvu za gospodarstvo naleteli na vzpodbudne besede, vendar pa bo, kot poudarja, "treba kar takoj krepko zavihati rokave in vzpostaviti sceno, da bo ob koncu pandemije še kaj ostalo od nje".

Letos je težko, prihodnje leto bo še težje, razmišlja Tinkara Kovač. "Čas je, da manko, ki nam ga prinaša ta 'nevidna vojna', transformiramo v priložnost," je povedala. "Ustvarjalci ustvarjamo, imamo inovativen um - uporabimo ga sedaj, da najdemo načine, kako bomo lahko pripeljali svojo glasbo do ljudi v tem novem svetu in lahko od tega dostojno živeli," je pozvala glasbene kolege, ki so, kot dodaja, znani tudi po svoji dobrodelnosti.

Janez Dovč: Glasbeniki iščejo možnost virtualnih odrov, a v Sloveniji ni računice"

Po besedah direktorja glasbene založbe Celinka in glasbenika Janeza Dovča je stanje na glasbenem področju v Sloveniji v času pandemije tako kot večinoma po svetu porazno. "Koncertov in dogodkov, od katerih glasbeniki in z glasbo povezani poklici v veliki meri preživljamo svoje družine, ni tako rekoč od marca. Posnete glasbe se v teh časih sicer posluša več, vendar so to zgolj prihodki v malho velikih mednarodnih korporacij," je pojasnil.

Glasbeniki iščejo možnost virtualnih odrov, "vendar na tako specifičnem kulturnem prostoru, kot je Slovenija, ni računice, v praksi gre zgolj za ohranjanje stika s poslušalci in vero v to, da se bo tudi to krizo rešilo z več in ne z manj kulture," je poudaril.

Družba po Dovčevem mnenju "nujno potrebuje protipol več ali manj primitivnemu diskurzu, ki se ga vodi v politiki, medijih". Kot pravi, bi bilo nujno načrtno in strateško dolgoročno reševanje situacije na državni ravni. "Treba bi bilo vlagati v kvalitetno domačo produkcijo vseh žanrov in raznolikost medijsko podpirati, saj tudi popularna glasba ne more preživeti na trgu," je poudaril in opozoril še na velik razkorak med zaposlenimi in samozaposlenimi glasbeniki.

Pripravila Jasmina Vodeb Baša
 

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ