Pandemija otežila delo Evropskemu računskemu sodišču

Intervju

8. 7. 2021, 06:00 | Aktualno | Vir: STA

                            Pandemija otežila delo Evropskemu računskemu sodišču (foto: Daniel Novakovič/STA) Daniel Novakovič/STA

Pandemija covida-19 je otežila delo tudi Evropskemu računskemu sodišču, ki se je moralo pri izvajanju revizije proračuna EU v večji meri zanašati na delo revizijskih organov v državah članicah. Revizijsko poročilo za lani bo po besedah predsednika sodišča Klaus-Heinerja Lehneja nekoliko okrnjeno, a bodo zagotovo uspeli izreči revizijsko mnenje.

Lehne, ki se je v ponedeljek in torek skupaj z delegacijo, v kateri je bil tudi slovenski član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb, mudil v Sloveniji, je v pogovoru pojasnil, da revizorji sodišča običajno veliko dela opravijo na terenu, zaradi pandemije pa je bilo misij po državah članicah občutno manj.

Sodišče se je sicer hitro prilagodilo in delo opravilo na daljavo, a je bilo treba zaradi težje izmenjave informacij nekatere revizije vseeno prekvalificirati v zgolj preglede, je povedal predsednik sodišča.

Jereb je dodal, da bo sodišče kljub težavam zaradi pandemije vsekakor zmožno izreči revizijsko mnenje; objava revizijskega poročila o nadzoru proračuna EU za lani je predvidena oktobra. Je pa pojasnil, da so se tokrat pri izvajanju letne revizije v večji meri zanašali na delo revizijskih organov v državah članicah. "V primerih, ko bi mi morali na teren, smo zaprosili njih, da so na teren šli v našem imenu in preverjali ustreznost porabe sredstev EU," je dejal.

Vsebine revizijskega poročila za lani Lehne in Jereb še ne razkrivata. Jereb je povedal le, da so za leto 2020 pregledali 14 primerov v Sloveniji in da bodo o tem poročali v letnem poročilu. Takrat bo tudi jasno, kako uspešna je Slovenija pri črpanju evropskih sredstev.

Glede črpanja teh sredstev je ocenil, da se Slovenija trenutno uvršča nekoliko nad evropsko povprečje

Je pa res, priznava Jereb, da je povprečje Evrope pri črpanju sredstev v aktualni finančni perspektivi precej slabše kot v prejšnji.

Razlogov za počasno črpanje je več, je poudaril Jereb. "Eden je ta, da je bila zakonodaja za aktualni finančni okvir sprejeta skoraj z enoletno zamudo, kar pomeni, da se potem tudi sredstva črpajo z zamudo. Druga stvar pa je, ali so se bile članice pripravljene razmeroma hitro odzvati na spremembe zakonodaje, na nove zahteve v zvezi s črpanjem sredstev, da so svoje procese prilagodile dovolj hitro, da bi črpale sredstva," je izpostavil.

Lehne je sicer opozoril, da Evropsko računsko sodišče ne revidira posamezne države in ji tudi ne daje priporočil, glavni revidiranec je Evropska komisija kot taka. Prav tako vzorec pregledanih primerov v posameznih državah ni dovolj velik, da bi lahko ocenili stanje v posamezni članici. To je, je dodal Jereb, naloga nacionalnih vrhovnih revizijskih institucij.

Z njimi, tudi s slovenskim računskim sodiščem, Evropsko računsko sodišče sodeluje dobro. Lehne je pohvalil tudi sodelovanje s predsednikom računskega sodišča Tomažem Veselom.

Z Veselom se je Lehne v okviru obiska v Sloveniji tudi sestal, prav tako se je srečal s predsedniki republike, vlade, državnega sveta in državnega zbora, člani dveh parlamentarnih odborov ter zunanjim in finančnim ministrom. Sogovorniki so ga med drugim seznanili s prioritetami slovenskega predsedovanje Svetu EU in Lehne je ocenil, da se je Slovenija na predsedovanje dobro pripravila, zastavljeni cilji pa da sledijo skupnim evropskim ciljem.

Cilji, ki si jih je zadala Evropska komisija, vplivajo tudi na delo sodišča

"V pozitivnem smislu," je poudaril Lehne in dodal, da sodišče sledi tem ciljem, a so pri revizijah odvisni tudi od tega, kar jim revidiranci lahko dostavijo.

Tako se je Evropsko računsko sodišče denimo na področju digitalizacije po njegovih besedah že lotilo domače naloge in pripravlja novo digitalno strategijo. Kot je dejal, so v hiši sicer dobro pripravljeni na izzive, povezane z digitalizacijo, težave so izven hiše. "Pri revizijah porabe kohezijskih sredstev se vsako leto soočamo z ogromnim številom baz podatkov, ki med seboj niso primerljive. To je kot v kameni dobi. Mislim, da ni realno pričakovati, da bi imeli skupno bazo podatkov, za to je že prepozno, si pa želimo vsaj primerljivih podatkov," je pojasnil Lehne.

Evropska komisija bi tako po njegovem mnenju morala predlagati oblikovanje zakonodaje, ki bi države članice prisilila del sredstev EU nameniti tudi temu, da Evropski komisiji in posledično Evropskemu računskemu sodišču dostavijo primerljive podatke.

Lehne obžaluje, da vse članice EU - zaenkrat tudi Slovenija ne - nimajo svojega predstavnika med evropskimi delegiranimi tožilci. Evropsko javno tožilstvo je namreč po njegovem prepričanju pomembna institucija, ki nadzoruje porabo sredstev EU. "In zelo dobro bi bilo, da bi Slovenija čim prej imenovala evropske delegirane tožilce," je poudaril.

Sicer pa je Lehne zadovoljen z po njegovem vse večjo učinkovitostjo Evropskega računskega sodišča. "Če smo še leta 2014 izdali okoli 20 poročil na leto, smo zdaj blizu števila 40," je pojasnil. Dodal je, da se je okrepilo tudi zavedanje tako Evropskega parlamenta kot Sveta EU o pomenu sodišča. Po njegovih besedah vsako leto od Evropskega parlamenta prejmejo okoli 270 predlogov za revizijo, vse več predlogov dobivajo tudi od Sveta EU.

"Torej nismo neka skrita institucija v Luxembourgu, smo pomembni," je poudaril Lehne, ki si želi, da bi vsi razumeli, da Evropsko računsko sodišče ne piše poročil zato, ker jih mora, ampak ker želi z njimi vplivati na oblikovanje prihodnje zakonodaje.

Pogovarjala se je Urška Kristan Kastner