Pavel Gantar: "Prav režal sem se, ko so v protikoronski zakon uvrstili člene od 100.a do 100.h!"

O izrivanju okoljskih organizacij

1. 6. 2020, 10:52 | Aktualno | Piše: N.Z.

                            Pavel Gantar: "Prav režal sem se, ko so v protikoronski zakon uvrstili člene od 100.a do 100.h!" (foto: Tamino Petelinšek/STA) Tamino Petelinšek/STA

Za MMC je Pavel Gantar, doktor socioloških znanosti, podrobneje spregovoril o nedavnem spreminjanju pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij pri posegih v okolje in ob tem opozoril, da je do tega prišlo brez dialoga z nevladniki, kar bi lahko pomenilo kršitev Aarhuške konvencije.

S Pavlom Gantarjem so se pogovarjali tik pred sprejetjem tretjega protikoronskega svežnja in interventnega zakona o spodbujanju investicij. V intervjuju, ki si ga v celoti lahko preberete TUKAJ, je med drugim povedal tudi:

"V drugi protikoronski zakon so uvrstili člene od 100.a do 100.h pod krinko reševanja in zagona gospodarstva v koronski krizi. Prav režal sem se, saj naj bi drugi protikoronski zakon nehal veljati 15. junija, zdaj, s koncem epidemije, pa je nehal veljati celo prej, kar pomeni, da te določbe za nevladnike niso imele nobenega smisla. V tem času se tako ali tako ni dalo začeti nobenega projekta po tem postopku, zakaj so potem to sploh vključili v zakon? Jasno je, da so tam zato, da se sčasoma spremenijo v trajno rešitev."

Da je do tega nato tudi prišlo, je zaslužna pobuda SNS. S sprejetjem pobude se je namreč 100.f člen trajno umestil v Zakon o ohranjanju narave.

"S tem je postal ne le del protikoronskih svežnjev, ampak trajne rešitve. Podobno se je v tretjem protikoronskem svežnju kompletnemu segmentu od 100.b do 100.h člena podaljšala veljavnost do 31. decembra 2021. Torej daleč v pokoronski čas, če verjamemo, da ne bomo imeli kmalu še večje in hujše krize."