Peterle: Če bi sledili plebiscitni volji, bi se zgodilo še več take enotnosti

Pogovor za TV Slovenija

11. 8. 2020, 07:50 | Aktualno | Vir: STA

                            Peterle: Če bi sledili plebiscitni volji, bi se zgodilo še več take enotnosti (foto: Nebojša Tejić/STA) Nebojša Tejić/STA

Če bi sledili izrazu ljudske volje, kot se je pokazala na osamosvojitvenem plebiscitu, bi se zgodilo še več take enotnosti, je v  pogovoru za TV Slovenija poudaril prvi predsednik demokratično izvoljene slovenske vlade Lojze Peterle. Opozoril je, da pa Slovenija kasneje ni bila več v takih okoliščinah, ki bi terjale tolikšno povezanost.

"V normalnih okoliščinah je dovolj, če imaš odgovorno vlado, ki ima večino v parlamentu in zadeve izpelje s svojo večino, s svojo odgovornostjo in ni treba za vsako stvar iskati nacionalnega konsenza, ki je tako in tako nemogoč," je Peterle dejal v okviru cikla Pogovorov z osamosvojitelji, ki ga kot del projekta Slovenija-30 ob prihajajoči 30-letnici samostojne države pripravlja RTV Slovenija.

"Mene je bolj skrbelo to, da po plebiscitu, po tem tako jasnem izidu ni bilo take enotnosti recimo v skupščini, kjer smo nekatere zakone sprejemali komajda z minimalno večino, pa se je zgodil tisti mirovni projekt," je spomnil. Izpostavil je, da je osamosvojitev Slovenije naša skupna zadeva, zato je prav, "da se je skupaj spominjamo in da ne vnašamo tudi v ta spomin interesov aktualnega političnega trenutka".

V osamosvojitvi Peterle vidi navdih za tisto, kar bi se moralo v Sloveniji še zgoditi. "Ta demokratična preobrazba, kot vidimo, še vedno ni dokončana, imamo dejansko še monopole iz tistih časov, monopole različnih vrst," je opozoril. Dejal je, da smo z osamosvojitvijo zavarovali naše zunanje meje, "mislim pa, da se moramo ukvarjati tudi z našimi notranjimi mejami, ki še niso premagane".

Takrat ko bi po njegovih besedah morali nove okoliščine izkoristiti za to, da se res lotimo temeljite demokratične preobrazbe, je sledil razpust Demosa. "Če bi hoteli več sprememb, več demokratične preobrazbe, potem bi morali podpirati krščanske demokrate, ne pa jih odstavljati," je ocenil. Pri tem se je dotaknil tudi nekaterih drugih aktualnosti, ki so povezane z osamosvojitvijo, kot so izbrisani in trgovina z orožjem.

"Na vladi nismo nikoli govorili o izbrisanih, tega termina tam ni bilo. Vlada ni nikoli sprejemala odločitev o premikanju kakšnih kartotek, ampak je na administrativni ravni prišlo do interpretacije zakona, kakor je prišlo in kakor so potem te evidence urejali," je pojasnil. Glede trgovine z orožjem pa je dejal, da so v drugi Drnovškovi vladi obravnavali poročilo o tem "in od takrat naprej se na tej ravni te zadeve niso obravnavale več".

Peterle je tudi ocenil takratne odnose s Hrvaško. Po njegovem mnenju je prišlo v osamosvojitvenih pripravah do določene asimetrije, ki se je pokazala na dan osamosvojitve. "Mi smo takrat resnično prevzeli oblast na mejah, v zraku in tako naprej, na Hrvaškem pa se to ni zgodilo. Na začetku so bile priprave zelo usklajene, (...) pozneje je to nekoliko zamrlo, in ko smo videli to razliko, nas je začelo to skrbeti," je dejal.

"Takrat ni bilo mogoče narediti razmejitve, in če bi se ukvarjali s tem vprašanjem, mislim, bi lahko zamudili mednarodno priznanje," pa je komentiral vprašanje določitve mejne črte med Slovenijo in Hrvaško. Sicer se je strinjal z oceno, da bi se lahko osamosvojitev odvila tudi drugače.

"Doživeli smo zgodovinski in milostni čas, ampak ni šlo samo za srečo. Sreča ni bila dovolj, treba je bilo biti pripravljen, pogumen, morali smo biti zvesti zavezi, s katero smo šli na volitve, in lahko rečem, osamosvojitev smo dosegli, tako kot smo rekli, kot smo obljubili volivcem, druga zgodba pa je seveda, kaj se je dogajalo po osamosvojitvi," je še dodal Peterle.