»Odkrito povem, da mi bolj ležita pištola ali streljanje na mirujočo tarčo kot pa glinasti golobi. Če sem čisto iskren, športnega streljanja na glinene tarče nisem preizkusil še nikoli in verjamem, da je precej bolj zajebano, kot je videti na prvi pogled.«

Olimpijsko

18 hektarjev strelskega centra Gaj na Pragerskem je od daleč videti kot igrišče za golf. Brezhibno postrižena in negovana trava, zgledno urejene stezice, ob njih z ene strani strelska mesta, z druge pa tribune. Nad vsem skupaj bdi mož, ki nas je pričakal na vhodu: Igor Rakuša je direktor, lastnik in gonilna sila, pa ne le strelišča, ampak tega športa na Slovenskem nasploh. Nekoč državni prvak Slovenije in 13. na svetovnem prvenstvu je poskrbel za to, da lahko v njegovem strelskem Gaju streljate s puško šibrenico, z lokostrelom ali se z družbo udarite v paintballu, povsem na koncu posestva pa že raste poligon za streljanje s pištolami.

Glavne tri discipline so trap, super trap in skeet. Večina jih sicer pozna preprosto kot streljanje glinastih golobov, a v zrak vržene glinene tarče nimajo z golobi prav nikakršne zveze. Trap je primarna olimpijska disciplina, double trap pa njegova izpeljanka: namesto enega moraš pospraviti dva goloba, dva oranžna ploščka, ki frčita po zraku. Če ju seveda sploh opaziš in zadeneš.

Sliši se namreč povsem preprosto, a v praksi še zdaleč ni tako. »Golob« meri 110 milimetrov, težak je 105 gramov in visok maksimalno šest milimetrov. Obarvan je fluorescentno, da je bolje opazen, a kljub temu je v zraku le drobna, hitro premikajoča se pika.

Ker gre za olimpijsko disciplino, so mere tarč natančno predpisane, izdeluje pa jih, in to menda daleč najboljše na svetu, kar Igor Rakuša s svojo ekipo. Večino proizvodnje tako izvozijo, imajo pa tudi že naročilo organizatorjev prihodnjih olimpijskih iger.

»Gre za povsem domačo proizvod­njo in domačo tehnologijo. Naredili smo tarčo, katere površina je polna majhnih kraterjev, tako kot pri žogici za golf. Namen tega je, da se tarča čim hitreje zlomi in se zato že ob najmanjšem dotiku šibre zagotovo razleti, kar šteje kot zadetek. Tarče so glinene, kot take ekološko neoporečne in v naravi hitro razpadejo. Sicer pa njihove ostanke redno pobiramo s strojem, razvitim v ta namen. Nezadete tarče prav tako poberemo, a jih spet uporabimo le pri ljubiteljskem streljanju.

v lov!

Medtem ko nekateri čvekamo, se Zmago Jelinčič v varnostnem brezrokavniku, z obveznimi strelskimi očali na nosu in glušniki na ušesih že pripravlja na svoj skeet, tretjo disciplino, pri kateri letijo tarče pod različnimi koti in v bistvu simulirajo živali, raco, zajca, jerebico ... Tarča, ki simulira zajca, na primer hitro leti povsem nad tlemi, medtem ko jerebica Plemenitega izziva visoko v zraku. Ja, Skeet je v bistvu simulacija lova.

»A« … In potem – pok! Vsakokrat ko želi strelec, da se golob sproži, mora na kratko vzklikniti »a«! S tem da znak avtomatskemu sprožilcu, ki se zaradi mikrofona pred vsakim strelskim mestom odzove na zvok in v zamiku od ene do treh sekund sproži tarčo. Zato je treba biti na strelskem mestu tiho, saj vsak nesrečni »a« v pogovoru sproži goloba. Ko sva s fotografom Borom nič hudega sluteč debatirala ob prižganem mikrofonu, so nesrečni golobi za najinim hrbtom brez predaha frčali po zraku iz vseh smeri.

Finance

Za vsakega golobčka odšteje ljubiteljski strelec 15 tolarjev. Žeton za 25 golobov vas bo na Pragerskem stal pet evrov, strelivo pa od 30 do 60 tolarjev za naboj. In verjemite, ko človek enkrat začne uživati v pokanju, gre karton nabojev skozi cev, kot bi mignil! Jasno, potrebujete tudi puško.

Izposoja vas bo stala 500 tolarjev za vsako postreljeno serijo, kar, kot rečeno, pomeni 25 golobov, za 3500 tolarjev doplačila pa boste dobili tudi uro učenja z inštruktorjem. Verjemite, splača se, kajti le tako boste kaj zadeli. Priznam, nisem vedel, da moram ciljati skoraj meter pred tarčo, če jo želim zadeti. Čeprav mi je šlo streljanje starih konzerv z zračno puško vedno odlično od rok, sem pri skeetu snel le dva od 25 golobov.

Akhm ... Zmago je seveda pokal precej bolje. Ni šlo vse v tarčo, ampak večerja z njegovimi golobi bi bila nedvomno precej konkretnejša od moje.

Strelski gaj Pragersko je bil pred kratkim prizorišče evropskega prvenstva. Zgledno organizirano tekmovanje sta prenašali tudi nacionalka in Eurosport. Nastopilo je 392 tekmovalcev iz 40 držav, tekmovali so v olimpijskih disciplinah, tekmovanje je odprl minister Erjavec, prva nagrada pa je bil mercedes razreda A! Ja, tole je šlo zares! Strelišče tudi sicer gosti 15 nacionalnih in devet mednarodnih tekmovanj na leto, v Sloveniji pa se s tem športom aktivno ukvarja 220 strelcev in vsak dan jih je več.

Princ na Pragerskem

»Znani smo po organizaciji prireditev. Pri večjih prireditvah, kot je bilo evropsko prvenstvo, imamo največje težave z nastanitvijo vseh tekmovalcev, spremljevalcev in gledalcev, saj štajerska regija preprosto ne premore zadostno število ustreznih hotelskih postelj, zato so nekateri tekmovalci letos spali kar v Avstriji. Podobne težave imamo tudi, kadar nas obišče naš redni gost, član dubajske vladajoče družine Ahmed Al Maktoum iz Združenih arabskih emiratov, ki v Gradcu pristane z zasebnim letalom in pri nas preživi vsaj tri tedne do mesec dni na leto.

Vsak dan trenira za svoje olimpijske nastope, saj je izvrsten strelec. Zanj seveda ni dovolj dobra čisto vsaka soba in kraljevske apartmaje, ki bi ustrezali njegovemu standardu, boste na našem koncu hudo težko našli,« je potarnal Igor Rakuša, ki mu tudi (ne)delovanje mariborskega letališča še kako odžira stranke in posel. »Zaradi vseh teh težav bi v bodoče v neposredni bližini strelišča radi zgradili dostojen hotel, kazino in igrišče za golf, saj gresta golf in streljanje po vsem svetu z roko v roki. Oboje je šport za džentelmene, ki so radi v stiku z naravo.«

Če ste torej vsaj malo gospoda ali pa vam preprosto bolj od zatohlih telovadnic ustreza svež zrak, se lahko v lepem dnevu odpravite v Pragersko in postrelite nekaj nabojev. Prijeten izlet z družbo je lahko le zanimiva izkušnja ali pa začetek novega hobija.

»Če vas bo streljanje prevzelo, vas bo spodobna puška proizvajalcev Beretta ali Perazzi stala le približno 1500 evrov, medtem ko imajo resni tekmovalci puške v vrednosti od 7000 do 15 tisoč evrov, tisti najboljši pa celo do 100 tisoč evrov! Ja, Ahmed Al Maktoum ima v svoji zbirki tudi ročno izdelane puške, okrašene z diamanti, katerih vrednosti se pnejo v divje stotisočake ameriških dolarjev ali še više,« mi je zaupal moj inštruktor Boris Sobotič Mikolič, ki ve tako rekoč vse o streljanju, znotraj strelskega gaja Pragersko pa vodi dobro založeno trgovino s strelsko opremo.

Dobro založena pa je tudi zbirka našega poslanca, ki se lahko pohvali s primerkom enega prvih kosov orožja iz domače, slovenske proizvodnje in ki prav dobro ve, da orožje in streljanje z njim ni le resen šport, ampak tudi velika strast. Ja, še bomo prišli v Pragersko in popokali tiste golobe, ki so se nam, neizkušenim, tokrat izmuznili. Hej, morda srečamo celo njegovo visokost gospoda princa arabskega šejka, ki je, mimogrede povedano, pristreljal tudi prvo olimpijsko medaljo za Združene arabske emirate!

TEKST: Gaber Keržišnik

FOTO: Bor Dobrin

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord