Po britanski prošnji za odlog brexita na vrsti 27 držav članic EU

Novico, da je prejel pismo s prošnjo za vnovični odlog brexita, je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk sporočil v soboto okoli 23. ure. "Prošnja za podaljšanje je ravnokar prispela. Zdaj bom začel posvetovanje z voditelji EU, kako se odzvati," je na Twitterju zapisal Tusk.

Serija pisem in dopisov

Pisma Tusku, v katerem so zaprosili za podaljšanje, po navedbah virov na britanski vladi sicer ni podpisal britanski premier Boris Johnson. So pa z Downing Streeta v Bruselj poslali še dva dokumenta. V prvem pojasnjujejo, da je pismo z zahtevo za preložitev izstopa v skladu z zakonom, v katerem so poslanci zahtevali preložitev, če dogovor o brexitu ne bo potrjen do 19. oktobra.

V tretjem dopisu pa Johnson pojasnjuje, da bi nova preložitev pomenila napako, saj da bi škodila tako interesom Združenega kraljestva kot preostalih članic EU. Voditelje EU naj bi prosil tudi, da britanske poslance pozovejo k ponovnemu premisleku o svoji odločitvi in k podpori dogovoru. Pod to pismo pa se je Johnson podpisal.

Britanski premier tako vztraja, da ne želi preložiti brexita, ki je trenutno predviden 31. oktobra. Zatrjuje tudi, da se o tem ne bo pogajal z Brusljem.

Vendar pa je bil, potem ko je v soboto britanska poslanska zbornica izglasovala dopolnilo, s katerim so preložili dokončno potrditev dogovora o brexitu do sprejetja potrebne zakonodaje, v skladu z zakonom primoran zaprositi za podaljšanje.

Na vrsti je EU

Preložitev brexita morajo zdaj potrditi voditelji 27 držav članic EU. Predsednik Evropskega sveta bi lahko sklical izredni vrh voditeljev. Viri pri EU sicer menijo, da bi lahko odločitev sprejeli tudi prek diplomatskih poti, objavil pa bi jo Bruselj. Eden od virov je povedal, da bi lahko posvetovanje trajalo nekaj dni, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Johnson je po navedbah AFP že govoril z voditelji Francije, Nemčije in Nizozemske. V Parizu so že opozorili, da nova odložitev brexita "ni v interesu nikogar".

Stalni predstavniki članic EU so se sicer danes že sestali, poroča nemška tiskovna agencija dpa. A ne še glede prošnje po odlogu brexita, ampak glede novega ločitvenega sporazuma, ki ga je dosegel britanski premier Boris Johnson. Razpravljali naj bi o ratifikaciji tega dogovora v naslednjih dneh, torej še pred 31. oktobrom.

Poleg tega naj bi o novem ločitvenem dogovoru odločal tudi Evropski parlament. Teoretično naj bi se to zgodilo že v četrtek, še navaja dpa.

Britanski premier naj bi sicer medtem, ko bodo voditelji članic EU odločali, ali bodo novi prošnji Londona ugodili, pripravil zakonodajo za urejen izhod iz unije, ki jo zahteva parlament, preden bo glasoval o Johnsonovem dogovoru z EU.

Britanska vlada naj bi tako zakonodajo o implementaciji ločitvenega dogovora v parlament poslala že v ponedeljek, poslanci pa bi o njem lahko glasovali že v torek, še navaja AFP.

Johnson naj bi tako še vedno ohranjal upanje, da bi ujel rok 31. oktobra za brexit. Vendar pa nič ne kaže, da bi lahko v parlamentu zbral zadostno podporo za dogovor.

Laburisti so Johnsonov ločitveni dogovor označili za še slabšega od tistega, ki ga je parlament že trikrat zavrnil, podobno pa mu nasprotujejo tudi severnoirski unionisti.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ