Po doselitvi risov na Gorenjsko prvi risji mladiči

Stari dober mesec dni

25. 8. 2021, 14:14 | Aktualno | Vir: STA

                            Po doselitvi risov na Gorenjsko prvi risji mladiči (foto: Mateja Mohorič) Mateja Mohorič

Po preselitvi petih risov iz Romunije in Slovaške na Gorenjsko v okviru projekta Life Lynx se strokovnjaki sedaj veselijo prvega naraščaja. Risinja Ajda ima namreč tri mladiče, so sporočili iz projektne skupine Life Lynx.

Pohodnici iz Gorenjske sta sredi avgusta ob gozdni poti na območju Jelovice opazili risinjo in tri risje mladiče. Strokovnjaki projekta Life Lynx so potrdili, da se je takrat na tem območju zadrževala risinja Aida. Glede na podatke iz njene telemetrične ovratnice so mladiči stari dober mesec dni.

Rise so na Gorenjsko preselili konec aprila, zdaj pa imajo torej strokovnjaki dokaz o prvi reprodukciji.

Srečanja z risi v naravi, še posebej z mladiči, so zelo redka. Strokovnjaki kot pomembno izpostavljajo, da ob morebitnem srečanju živali ne vznemirjamo, saj so prvi meseci po skotitvi ključni za preživetje mladičev. V tem času risinje svoje mladiče pogosto prestavljajo med več različnimi brlogi, saj s tem zmanjšajo možnost, da bi jih prek njihovega vonja zaznali potencialni plenilci.

Vsi mladiči v naravi sicer ne preživijo do odrasle dobe; v prvem letu starosti je njihova smrtnost okoli 50-odstotna.

Preživetje mladih risov bodo spremljali tudi s pomočjo monitoringa s fotopastmi. "Ravnokar smo začeli z novo sezono monitoringa risov s fotopastmi v Sloveniji v okviru projekta Life Lynx in nekaj kamer bomo postavili tudi na Gorenjskem. S pomočjo fotopasti bomo lahko ugotovili, ali sta se v tej sezoni razmnoževali tudi Julija in Lenka, ki sta bili prav tako spomladi izpuščeni na Gorenjskem," je povedal koordinator projekta Life Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije Rok Černe.

Glavni cilj projekta Life Lynx je sicer reševanje dinarsko-jugovzhodne alpske populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev. V projektu sodeluje 11 institucij oz. organizacij iz petih držav: Slovenije, Hrvaške, Italije, Slovaške in Romunije. Projekt vodi Zavod za gozdove Slovenije, iz Slovenije pa v projektu kot partnerji sodelujejo tudi Lovska zveza Slovenije, biotehniška in veterinarska fakulteta ljubljanske univerze ter Zavod RS za varstvo narave.