Po epidemiji se bosta neenakost in položaj žensk poslabšala

Inštitut za proučevanje enakosti spolov

20. 6. 2020, 12:49 | Aktualno | Vir: STA

                            Po epidemiji se bosta neenakost in položaj žensk poslabšala (foto: profimedia) profimedia

Inštitut za proučevanje enakosti spolov je opravil raziskavo Vzdušje v intimno-partnerskih odnosih in družinah v času karantene in negotovosti. Analiza je potekala v obliki spletne anonimne ankete, njene rezultate pa je treba razumeti kot opozorilo, da se bo po epidemiji neenakost in položaj žensk še poslabšal, so sporočili z inštituta.

Pri raziskavi je sodelovalo 700 ljudi, inštitut pa je preverjal trdovratnost spolnega stereotipiziranja, izkušnje v času karantene in spopadanje s stiskami. Inštitut napoveduje, da bodo glede na podatke raziskave po preklicu epidemije poleg poslabšanja neenakosti žensk sledile tudi finančna negotovost in psihološke posledice strahu in nasilja.

V raziskavi so tako ugotovili, da se 34,7 odstotka anketiranih moških in 18 odstotkov žensk ni strinjalo s tem, da je za nasilje vedno odgovoren in kriv storilec. S trditvijo, da je nasilje včasih upravičeno, pa se je (popolnoma) strinjalo pet odstotkov vseh anketirancev, pri čemer se še dodatnih deset odstotkov s tem ni niti ne strinjalo niti strinjalo.

Kar 30 odstotkov vseh vprašanih je pritrdilo temu, da je v kriznih časih od žensk primerno pričakovati, da mirijo konflikte in ne izpostavljajo lastnih težav. Inštitut pri teh ugotovitvah poudarja, da je za vsako skupnost neprimerno, če pomaga vzdrževati predstave o ženskah, ki bi jih prikazovale na način, da morajo mnenje in potrebe vsakič prilagoditi skrbi in sreči drugih.

V anketi je skoraj 65 odstotkov vprašanih prikimalo temu, da je karantena povzročila porast nasilja v družinah in partnerskih odnosih. Temu je izrecno nasprotovalo 25 odstotkov anketirancev, ostali pa se do vprašanja niso opredelili. 45 odstotkov vprašanih med karanteno ni bilo rado doma, nasprotno pa je odgovorilo 11 odstotkov vprašanih. Inštitut na podlagi teh odgovorov sklepa, da so se ljudje v času epidemije soočali s težkimi situacijami, ki so bile tudi posledica neenakega razmerja moči med spoloma.

Inštitut predvideva, da se je v polovici Slovenije problematika odnosov in zlorab, ki so posledica pretiranega pitja, še povečala. 54 odstotkov vprašanih se je namreč strinjalo, da so bile v obdobju karantene težave z odvisnostjo bolj izrazite.

12 odstotkov vprašanih je v raziskavi odgovorilo, da je med koronakrizo izgubilo zaposlitev, štirje odstotki pa, da jim je grozila izguba zaposlitve. Inštitut je ob tej ugotovitvi še zapisal, da ženske v povprečju prejemajo za osem odstotkov nižjo plačo kot moški za enako delo, poleg tega pa so zaposlene v bolj nestabilnih oblikah dela. Zato se je začelo tudi obdobje povečane odvisnosti od partnerjevega dohodka. 15 odstotkov žensk je tako odgovorilo, da je njihovo preživetje zdaj še bolj odvisno od partnerja, pri 11 odstotkih vprašanih pa je bila odvisnost vzpostavljena že prej.

Raziskava je pokazala tudi, da so opravila, kot so kuhanje, pospravljanje in čiščenje, pomoč s šolanjem od doma in morebitne skrbi za bolne in starejše člane, v 43 odstotkih primerov opravile ženske. V dobri polovici odgovorov pa so vprašani navedli, da so opravila enakomerno porazdeljena. V preostalih šestih odstotkih so ugotovili, da večino naštetega opravijo moški.

89 odstotkov anketiranih se je strinjalo oz. popolnoma strinjalo s tem, da se o nasilju pri nas premalo govori, nihče pa se s tem ni strinjal. Inštitut ugotavlja, da je visoka stopnja zavedanja o obstoju nasilja gotovo posledica naših življenjskih izkušenj, kjer se je večina z nasiljem soočila tudi na lastni koži ali pa mu vsaj od blizu prisostvovala.