Po treh preložitvah se bo brexit vendarle zgodil

Velika Britanija bi morala v skladu s prvotnimi načrti iz unije izstopiti 31. marca 2019, a so britanski poslanci kar trikrat zavrnili izstopni dogovor, ki ga je tedanja premierka Theresa May novembra 2018 sklenila z Brusljem. Zato so morali brexit najprej preložiti do 12. aprila, nato pa še na 31. oktober.

To je v začetku junija Mayevo odneslo s položajev vodje konservativne stranke in vlade. Nasledil jo je eden najglasnejših zagovornikov brexita Boris Johnson, ki je zatrjeval, da bo država EU zapustila konec oktobra z dogovorom ali brez njega in da ne bo zahteval vnovične preložitve.

A nazadnje je bil prisiljen storiti ravno to, čeprav je z EU tik pred zdajci dosegel nov izstopni dogovor, a ta ni zadovoljil britanskih poslancev.

Kasneje so sicer na prvem glasovanju vendarle potrdili predlog zakona, s katerim bi uzakonili sporazum o britanskem izstopu iz Evropske unije. Zavrnili pa so tridnevno časovnico obravnave zakona v spodnjem domu. Vlada je zato ustavila sprejemanje zakonodaje.

EU je konec oktobra odobrila že tretjo preložitev brexita do 31. januarja 2020, britanski poslanci pa so po več poskusih potrdili Johnsonov predlog za razpis predčasnih volitev 12. decembra 2019.

Na teh je konservativna stranka osvojila udobno absolutno večino 365 sedežev v 650-članski poslanski zbornici, opozicijski laburisti pa so utrpeli najhujši poraz po letu 1935, saj imajo le 203 poslance.

Po mnenju rednega docenta na oddelku za politologijo na univerzi v Sheffieldu Petra Verovška sta na rezultat vplivala predvsem nepriljubljenost vodje laburistov Jeremyja Corbyna in brexit, glede česar je imel Johnson veliko bolj jasno stališče od Corbyna.

Večina 80 glasov v parlamentu je konservativcem omogočila, da so pretekli teden v parlamentu na prvem glasovanju potrdili predlog zakona za uzakonitev izstopnega sporazuma z EU. Januarja se bo potrjevanje nadaljevalo.

Tako bodo lahko EU konec prihodnjega meseca zapustili z dogovorom. Do konca prehodnega obdobja, ki se bo izteklo konec leta 2020, bo Velika Britanija ohranila vse koristi notranjega trga, carinske unije in drugih evropskih politik, zato bo tudi morala spoštovati vso evropsko zakonodajo. Ne bo pa sodelovala pri odločanju.

London in Bruselj nato čakajo pogajanja o prihodnjih odnosih, ki jih morata zaključiti do konca predvidenega prehodnega obdobja.

Če dogovora ne bo do julija 2020, se lahko strani dogovorita o podaljšanju obdobja, namenjenega temu, da se podjetja in državljani pripravijo na prihodnost. Podaljšanje je lahko enkratno, za eno ali dve leti, torej najdlje do konca leta 2022. Johnson sicer vztraja, da podaljšanja ne bo.

Voditelji EU so na vrhu dan po britanskih volitvah izpostavili pomen enakih konkurenčnih pogojev v prihodnjih odnosih z Otokom. Za dogovor o novem sporazumu je le enajst mesecev časa, zato bo treba prednostno obravnavati tista gospodarsko pomembna vprašanja, ki niso urejena na mednarodni ravni in jih ni mogoče rešiti z enostranskimi kriznimi ukrepi, so poudarili.

Britanska stran pa kot najpomembnejša cilja v prihodnjih odnosih izpostavlja dober prostotrgovinski sporazum z unijo in tesno sodelovanje na področju varnosti. Želi si tudi dobrih vezi na področju izobraževanja in znanosti.

Britanski analitik Tim Oliver ocenjuje, da bo največji problem dogovoriti se, o čem se sploh pogajati in v kakšnem časovnem okvirju. Nato pa po njegovih besedah pridejo na vrsto še številna vprašanja glede britanske želje, da bi tesno sodelovali z EU.

"Dogovor o trgovini z blagom bo veliko lažje doseči kot karkoli o storitvah, čeprav bo največja ovira dejstvo, da je to dvoje težko ločiti, predvsem ker je gospodarsko sodelovanje med EU in Združenim kraljestvom zelo tesno," je za STA povedal analitik z inštituta za diplomacijo in mednarodne študije, ki deluje v okviru londonske univerze Loughborough.

Johnson sicer lahko po njegovih besedah še vedno doživi poraz v parlamentu, saj za to zadostuje že upor 40 konservativnih poslancev. V Evropski raziskovalni skupini, ki jo sestavljajo konservativni evroskeptiki, pa je ravno okoli 40 članov. "Doslej so zelo podpirali Johnsona, a mu lahko obrnejo hrbet, če bo skušal omiliti britanski pristop k brexitu," je poudaril. "Ti poslanci bi lahko znova zahtevali več, kot jim dejansko lahko premier da," je dodal.

Ni povsem jasno, ali se Johnson zaveda, kakšna naloga ga čaka. "Je zelo dober v nasprotovanju določenim stvarem, vladanje pa je nekaj povsem drugega. Ni znan po tem, da se posveča podrobnostim. A kot premier, ki bo glavni pogajalec, bo to moral početi," meni Oliver.

Glede premierjeve napovedi, da prehodnega obdobja ne namerava podaljšati, je analitik povedal, da je to možno, če želi Združeno kraljestvo hitro doseči dogovor. Ta bo sicer odražal tisto, kar želi EU, in ne, kar želi Otok. "Če Združeno kraljestvo želi izpolniti svoje zahteve, potem bo potrebnega več časa," je sklenil analitik.

piše Blaž Mohorčič

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord