Po vzporednih volitvah v Nemčiji še ni povsem jasno, kdo je pravi zmagovalec

26. 9. 2021, 21:09 | Aktualno | Vir: STA

                            Po vzporednih volitvah v Nemčiji še ni povsem jasno, kdo je pravi zmagovalec (foto: profimedia) profimedia

Parlamentarne volitve v Nemčiji niso prinesle jasnega naslednika Angele Merkel, ki je vlado vodila 16 let. Glede na vzporedne volitve so socialdemokrati (SPD) s kanclerskim kandidatom Olafom Scholzem tik pred konservativno unijo CDU/CSU s kanclerskim kandidatom Arminom Laschetom. Oba sta prepričana, da imata mandat za oblikovanje koalicije.

Socialdemokrati so danes doživeli uspeh. To je v prvem odzivu dejal tudi Scholz, ki je dodal, da si volivci želijo spremembe.

"To bo dolg volilni večer, to je gotovo," je dejal kanclerski kandidat. "Ampak še nekaj je gotovo. Da so številne državljanke in državljani obkrožili SPD, ker si želijo menjave v vladi. In ker si želijo, da je prihodnji kancler te države Olaf Scholz," je poudaril.

Je pa opozoril, da se bodo na delo podali šele, ko bodo znani končni rezultati. Glede na vzporedne volitve so socialdemokrati osvojili od 25,2 do 25,9 odstotka glasov, kar je okoli pet odstotnih točk več kot leta 2017.

Krščanski demokrati odhajajoče kanclerke Angele Merkel pa so na volitvah utrpeli velike izgube in verjetno dosegli najslabši rezultat od leta 1949. Konservativno unijo naj bi podprlo okoli 24,5 odstotka volivcev, kar je okoli osem odstotnih točk manj kot pred štirimi leti.

Vodja krščanskih demokratov Laschet je danes kljub negotovem rezultatu napovedal poskus oblikovanja koalicije.

"Mi kot unija smo dobili od volivcev jasno nalogo. Glas za unijo je glas proti levo usmerjeni vladi. Zato bomo naredili vse, da oblikujemo vlado pod vodstvom unije," je napovedal.

Vse krščanske demokrate je pozval k sodelovanju. Prepričan je, da Nemčija potrebuje koalicijo, ki bo državo modernizirala, ki bo zagovarjala trajnostni razvoj na vseh področjih in odgovorno gradila prihodnost za naslednje generacije.

Tudi na Bavarskem naj bi sestrska CSU s 33 odstotki podpore dosegla najslabši rezultat po letu 1949. Vodja CSU Markus Söder je priznal, da jim rezultat ni všeč, kljub temu so volitve po njegovem mnenju pokazale, da si državljani ne želijo leve koalicije.

Glavno vlogo pri oblikovanju koalicije bodo igrali Zeleni in liberalci (FDP). Zeleni so glede na vzporedne volitve dobili okoli 14,2 odstotka glasov, s čimer so skoraj podvojili podporo v primerjavi z zadnjimi volitvami, ko so osvojili 8,9 odstotka glasov.

Kanclerska kandidatka Zelenih Annalena Baerbock je priznala, da so kljub zgodovinsko najboljšemu rezultatu zgrešili želeni cilj, da bi postali najmočnejša sila v Nemčiji, in priznala lastne napake. Kljub temu je prepričana, da je stranka dobila mandat za sooblikovanje prihodnosti. Nemčija po njenem mnenju potrebuje preporod in podnebno vlado.

Sovodja stranke Robert Habeck pa je v prvem odzivu dejal, da ostajajo odprti glede vseh možnih koalicij. Prepričan je, da imajo Zeleni dobro možnost, da bodo del nove vlade. Čeprav je stranka vsebinsko bližje socialdemokratom, je po njegovem možno sodelovanje z liberalci, tudi pod vodstvom konservativne unije CDU/CSU, je dodal.

Tudi liberalci so okrepili podporo za okoli odstotno točko in naj bi osvojili okoli 11,6 odstotka glasov. Vodja stranke Christian Lindner je v glasovanju prepoznal moč politične sredine, saj so po njegovi oceni največ izgubile skrajne stranke. Izrazil je tudi pripravljenost na koalicijske pogovore, pri čemer je vsebinsko bolj naklonjen koaliciji s CDU/CSU in Zelenimi.

Dosedanja največja opozicijska stranka, skrajna Alternativa za Nemčijo (AfD) naj bi osvojila od 10 do 11 odstotkov glasov, pred štirimi leti jih je podprlo 12,6 odstotka volivcev.

Zaenkrat pa ostaja odprto vprašanje, ali bo v nemškem parlamentu tudi v novem mandatu šest strank. Levica naj bi namreč osvojila pet odstotkov glasov, s čimer bi le za las ostala v parlamentu. Meja za vstop v bundestag je namreč pri petih odstotkih. V stranki so že izrazili razočaranje nad rezultatom.

Glede ocenjeno razdelitev sedežev v parlamentu bi lahko Scholz poskusil sestaviti koalicijo z Zelenimi in FDP. Manj verjetna je leva koalicija SPD, Zeleni in Levica, saj najverjetneje ne bi imeli dovolj sedežev v parlamentu. Na drugi strani bi lahko tudi Laschet poskusil sestaviti svojo koalicijo z Zelenimi in FDP, kar se je poskušalo že po zadnjih volitvah leta 2017.

Novi parlament mora imeti konstitutivno sejo v 30 dneh po volitvah. Novega kanclerja pa bodo potrjevali šele po končanju koalicijskih pogajanj. Do takrat bo tekoče posle opravljala Merklova. 67-letnica je na čelu nemške vlade od novembra 2005, konec leta 2018 pa je napovedala svoj umik iz politike.

V Nemčiji so danes potekale tudi dvojne deželne volitve. V zvezni deželi Mecklenburg-Pomorjansko so glede na izide vzporednih volitev prepričljivo zmagali socialdemokrati, ki so pridobili precej podpore. Zanje je glasovalo 39 odstotkov volivcev. Na čelu dežele bo tako ostala Manuela Schwesig, ki bo imela več možnosti za oblikovanje koalicije. Dosedanji koalicijski partner socialdemokratov v tej severnonemški deželi, krščanski demokrati, so dobili le 14 odstotkov glasov, kar je njihov najslabši rezultat v deželi od združitve Nemčije.

V Berlinu pa so vzporedni rezultati bolj tesni. Zeleni naj bi namreč osvojili okoli 22,9 odstotka glasov, SPD pa 22,3 odstotka.