»Poglejte, kaj znamo!«

13. 3. 2008, 13:10 | Aktualno | Vir: Playboy

                            »Poglejte, kaj znamo!« (foto: PR) PR

Prototipe praviloma premierno videvamo – z zelo zelo redkimi izjemami – na avtomobilskih salonih, zato zgornja trditev z gotovostjo drži. Razdelimo jih lahko v dve skupini: v prvi so tisti, ki bodo kmalu postali resničnost, in v drugi tisti, s katerimi dizajnerji in tehniki le preskušajo svojo lastno izvirnost in znanje.

Skupina 1: tisti, ki jih bomo nekoč lahko kupili

Razvoj avtomobila traja približno pet let in je odvisen od sodelovanja oblikovalcev in inženirjev, ki morajo nekako »priti skupaj«, nekje sredi samega razvoja pa mora nekdo prižgati zeleno luč. Za en nov avtomobil postavijo tehniki svoje osnovne zahteve in oblikovalci predlagajo nekaj različnih rešitev zunanje in notranje oblike. Upoštevaje drage ure ljudi, ki sodelujejo pri nastanku avtomobila, je seveda tudi razvoj nesramno drag, ob čedalje intenzivnejšem pretoku znanja (in ključnih ljudi!) pa je pomembno, da vse skupaj čim dlje ostane skrivnost.

Toda ljudje, sicer potencialni kupci, so preveč radovedni, da bi jih pustili lačne novic, zato novi model nekje sredi razvoja nekatere znamke vendarle pokažejo, ga primerno oblikovno »zakamuflirajo«, dodajo še kakšno tehnično zanimivost, odenejo v primerno barvo in ga na koncu ponavadi postavijo skupaj z anoreksično lepotičko na oder pod salonske žaromete.

Včasih se to zgodi zgolj zato, ker neka tovarna nima prave salonske novosti, seveda pa ne želi, da bi jo ljudje ob ogledu kar preskočili. Morda pa vodilni možje niso povsem prepričani, kako bi avtomobil javnost sprejela, zato ji ga dajo na ogled in v oceno, na podlagi katere se potem odločijo o tem, ali ga bodo izdelovali.

  • BMW concept M5

  • Citroen C4 WRC

  • Ford GT

  • Alfa romeo alfa 156 autodelta

  • Renault modus

  • VW concept C

  • Mazda MX-fleksa in MX-micro sport

  • Mercedes-benz vision SLR

Skupina 2: tisti, ki bodo kot unikat romali v muzej

Ponekod, navadno pri bogatejših znamkah (velikih koncernih: BMW, Ford, VW) ali pri neodvisnih majhnih, ki se želijo dokazati (in prodati svoje znanje in usluge večjim tovarnam, ki niso takšni specialisti za posamezne nišne proizvode: Bertone, Pininfarina, Heuliez, Valmet in podobni), videvamo tudi izdelke, za katere že vnaprej vemo, da so le posledica velike zagnanosti razvojnikov.

Avtomobili iz te skupine so med seboj lahko zelo različni: nekateri hočejo pokazati predvsem obliko, drugi tehnične rešitve v notranjosti, tretji pogonski sistem, četrti spet nekaj tretjega. Zgodi se tudi, da pri razvoju sodelujeta dve imeni, ponavadi neodvisna dizajnerska firma in večja avtomobilska znamka, ne glede na to pa konceptna vozila iz te skupine povsem potrjujejo trditev iz naslova tega članka.

Prav ti, ki bodo ostali unikati, najbolj vzburjajo javnost, saj so nadvse (oblikovno in/ali tehnično) vabljivi, zato se pogosto (tudi v tisku) pojavljajo razne špekulacije, kako verjetna je serijska proizvodnja. Na oko je sicer izjemno težko oceniti, ampak med temi in prej opisanimi je bistvena razlika: v ceni. Ceno samega prototipa je sicer težko določiti, ampak pri tem je pomembnejša cena oziroma vrednost, ki bi jo neka tovarna morala vložiti v pripravo na serijsko izdelavo, kar na koncu pomeni, koliko bi tak avtomobil stal.

Vrhunska tehnika ali zapletene oblike lahko namreč v serijski izdelavi stanejo toliko, da bi ekonomsko upravičena cena preveč odstopala od tiste, ki bi jo bili ljudje pripravljeni odšteti ob nakupu. Kljub temu pa izdelava takšnega prototipa ni zaman in sama sebi namen; resda ga ne bomo nikoli mogli kupiti, bo pa bolj ali manj pripomogel pri tehničnih ali oblikovnih rešitvah posamezne znamke v bližnji prihodnosti.

Vsekakor pa – ne glede na skupino, v katero se prototip uvršča – lahko v določeni meri napovemo prihodnost posamezne znamke in gledano v celoti tudi prihodnost avtomobilizma. Salon svetovnega ali vsaj evropsko-ameriškega formata nam je pri tem v veliko pomoč.

Z veliko verjetnostjo lahko napovemo, kako se bo v bližnji prihodnosti spreminjal videz avtomobilov neke znamke, z nekaj manj verjetnosti pa to, kaj nam bo prinesla bližnja prihodnost v avtomobilski tehniki. Dobro je, da imamo nekaj avtomobilskega predznanja, predvsem pa moramo biti pri opazovanju razvoja določene znamke zelo pozorni. Spremljanje oblike in tehnike prototipov pri tem zelo pomaga.

  • Cadilac sixteen

  • Toyota CS & S

  • Volvo YCC

  • Peugeot hoggar

  • Opel trixx

  • Rinspeed splash

Da bi splaval, je seveda vodotesen, poganja pa ga dvovaljni, 750-kubični motor, ki deluje na naravni plin. Rinspeedove mojstrovine so bile vedno le atrakcija in nikdar niso prišle v serijsko proizvodnjo.

  • Rolls-royce EX100

  • Jeep rescue

  • Land rover stormer

TEKST: Vinko Kernc

FOTO: arhiv proizvajalcev