Policija v Hongkongu izvedla prvo aretacijo v okviru novega zakona o nacionalni varnosti

1. 7. 2020, 09:55 | Aktualno | Vir: STA

                            Policija v Hongkongu izvedla prvo aretacijo v okviru novega zakona o nacionalni varnosti (foto: Xinhua/STA) Xinhua/STA

Policija v Hongkongu je v okviru novega zakona o nacionalni varnosti danes izvedla prve aretacije. Zakon, ki je v mednarodni skupnosti deležen številnih kritik, je začel veljati danes, ko na območju obeležujejo obletnico vrnitve Hongkonga Kitajski. Dan zaznamujejo tudi protesti, v okviru katerih je policija aretirala najmanj 180 ljudi.

Zakon, ki prepoveduje izdajstvo, odcepitev, upor, prevrat, terorizem ter sodelovanje s tujimi silami, je stalni komite kitajskega ljudskega kongresa sprejel v torek, podpisal ga je tudi že predsednik Kitajske Xi Jinping. V skladu z njim ima Kitajska pristojnost nad zelo resnimi kršitvami, za katere je predvidena dosmrtna zaporna kazen.

Po ocenah kritikov in Zahoda bo zakon pomenil izgubo svoboščin Hongkonžanov. Vodilni aktivisti gibanja za demokracijo v Hongkongu so korak obsodili in objavili prenehanje delovanja.

Oblasti v Hongkongu so do danes popoldne po lokalnem času izvedle sedem aretacij v skladu z zakonom, je sporočila policija. Nekateri med prijetimi so nosili znake za neodvisnost Hongkonga. "Zagovarjanje neodvisnosti Hongkonga je v nasprotju z zakonom," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal minister Hongkonga za varnost John Lee.

23. obletnica vrnitve območja

Danes sicer v Hongkongu obeležujejo 23. obletnico vrnitve območja izpod britanske vladavine v roke Kitajski. Običajno vsako leto na ta dan potekajo množični protesti za demokracijo, a tokrat so oblasti prvič tovrstno zborovanje prepovedale, pri čemer se sklicujejo na prepoved zbiranja več kot 50 ljudi zaradi epidemije novega koronavirusa.

Več tisoč protestnikov se je kljub prepovedi zbralo v nakupovalni četrti Causeway Bay, kjer so blokirali nekaj cest. Policije je po poročanju britanskega BBC proti njim uporabila vodni top in solzivec, prijeli so okoli 370 ljudi - med drugim zaradi nedovoljenega zbiranja, motenja javnega miru in drugih kršitev. Deset ljudi je bilo aretiranih po novem zakonu. V pripravljenosti za morebitne nemire naj bi bilo okrog 4000 policistov.

Hongkong je leta 1997 postal del Kitajske v skladu z načelom "ena država, dva sistema" in dogovorom, ki naj bi določene svoboščine njegovih prebivalcev ščitil vsaj 50 let. A kot je izpostavil ameriški zunanji minister Mike Pompeo, ki je današnji dan označil za žalostnega, je Peking zagotovil le 23 let svoboščin. "ZDA ne bodo samo stale in gledale, medtem ko Kitajska požira Hongkong v svoje avtoritarno žrelo," je posvaril.

Voditeljica Hongkonga Carrie Lam je po drugi strani na slovesnosti ob obletnici znova branila zakon, češ da gre za "najpomembnejši razvoj v odnosih med osrednjo vlado in Hongkongom od predaje". Prepričana je tudi, da bo po lanskih obsežnih protestih znova vzpostavil stabilnost.

Vodja urada za zadeve Hongkonga in Macaa, ki zastopa kitajsko vlado v nekdanjih kolonijah, Zhang Xiaominga je bil medtem zelo oster do tujih kritikov. "Kaj ima to opraviti z vami? Mi Kitajci se vas ne bomo bali," je dejal v Pekingu.

Odziv EU

Potem ko je EU že v torek izrazila obžalovanje zaradi sprejetja zakona, je danes visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell sporočil, da je nujno v polnosti zaščititi obstoječe pravice in svoboščine prebivalcev Hongkonga. V izjavi je navedel svobodo govora in medijev, pa tudi svobodo zbiranja, združevanja in demonstracij.

Evropska unija po njegovih besedah ocenjuje posledice zakona in bo še naprej izražala svojo zaskrbljenost v dialogu s Kitajsko. Vprašanje Hongkonga bi bilo sicer lahko že na dnevnem redu naslednjega srečanja zunanjih ministrov EU 13. julija.