Polovica sodelujočih v raziskavi zaskrbljenih zaradi digitalne izmenjave osebnih informacij

10. 6. 2021, 07:00 | Aktualno | Vir: STA

                            Polovica sodelujočih v raziskavi zaskrbljenih zaradi digitalne izmenjave osebnih informacij (foto: Profimedia) Profimedia

Na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev Mediana so v sodelovanju z WIN International ugotavljali, kako zaskrbljeni so prebivalci v 34 državah glede digitalne izmenjave osebnih informacij. Ugotovili so, da je skoraj polovica svetovnega prebivalstva zaskrbljenih, so sporočili iz Mediane.

Skupaj je v raziskavi sodelovalo 26.433 ljudi iz 34 držav sveta. Anketiranje je potekalo med oktobrom in decembrom lani. Od tega jih je bilo 45 odstotkov sodelujočih v raziskavi zaskrbljenih zaradi digitalne izmenjave osebnih informacij.

Najbolj zaskrbljeni so prebivalci Severne Amerike, kjer ta delež znaša 54 odstotkov. Znaten je tudi delež zaskrbljenih ljudi v azijsko-pacifički regiji (45 odstotkov) in v Evropi, kjer je zaskrbljenih 43 odstotkov sodelujočih v anketi. Delež sodelujočih, ki so zaskrbljeni zaradi tega vprašanja, je sicer v preteklem letu precej upadel v Afriki, in sicer s 50 odstotkov na 28 odstotkov.

V naši regiji so anketiranci bolj sproščeni. Najbolj zaskrbljeni so prebivalci Hrvaške (43 odstotkov), sledijo jim prebivalci Srbije (40 odstotkov), najmanj zelo zaskrbljenih pa je med prebivalci Slovenije, kjer je zaskrbljenih 36 odstotkov anketiranih.

Na svetovnem nivoju je percepcija tega, koliko je deljenje osebnih informacij potrebno, enaka kot v letu poprej in sicer 22 odstotkov, medtem ko je delež tistih, ki menijo, da deljenje ni nujno, od leta 2019 narasel iz 27 na 30 odstotkov. S trditvijo se strinja 24 odstotkov anketiranih na Hrvaškem in zgolj 15 odstotkov prebivalcev Slovenije.

Skoraj tretjina vprašanih se ne strinja s praksami o zasebnosti tistih ponudnikov storitev, ki zahtevajo osebne podatke. Največje nestrinjanje beležimo med starejšimi od 55 let. Posebej izstopa Argentina, kjer se skoraj polovica sodelujočih s praksami ne strinja. V Sloveniji se s tovrstno prakso ne strinja 34 odstotkov anketiranih.

Čeprav se zdi, da imajo ljudje trdna stališča o tem, ali je osebne informacije potrebno deliti na spletu, pa je povsem nekaj drugega razumeti, kaj se potem s temi osebnimi informacijami dogaja. 27 odstotkov vseh vprašanih meni, da vedo, kako se njihove osebne informacije uporabljajo, enak odstotek vprašanih ne ve, kako in kje bodo njihovi podatki uporabljeni. Več kot tretjina prebivalcev Hrvaške in Slovenije ve, kako se uporabljajo njihovi osebni podatki, medtem ko ta delež za Srbijo znaša 30 odstotkov.